Arčon je še napovedal, da bodo v postopku DZ predlog dopolnili s spremembami za večjo varnost najemodajalcev, da bi spodbudili oddajanje stanovanj.
Vlada je potrdila predloga zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj ter novele stanovanjskega zakona.
»Glavni cilj je povečanje števila javnih najemnih stanovanj. Med drugim ustvarjamo zakonsko podlago za financiranje gradnje stanovanj na občinski in državni ravni, kar je zelo pomembno,« je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Arčon.
Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih stanovanj bo po predlogu namreč za obdobje od 2025 do 2035 namreč zagotovil 100 milijonov evrov letno, kar omogoča dolgoročno načrtovanje investicij tudi v občinskih skladih, ker bo država končno zagotavljala predvidljiv in ugoden vir financiranja, je dejal.
Napovedal je, da med postopkom v DZ predlog dopolnili z določbami, ki bi povečale varnost najemodajalcev.
»S tem bomo morda dali zaupanje tistim lastnikom stanovanj, ki imajo prazna stanovanja in ji nočejo oddajati, ker vse pogosteje prihaja do tega, da se ljudi težko izseli, ker ne plačujejo najemnine in tako naprej,« je dejal.
Podrobnosti bosta na novinarski konferenci v petek predstavila minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in državni sekretar na ministrstvu Klemen Ploštajner, so sporočili z ministrstva.
Glede na osnutek zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, kot je šel v vladno obravnavo, bi v obdobju 2025-2034 iz državnega proračuna zagotovili 100 milijonov evrov letno za gradnjo javnih najemnih stanovanj.
Od tega bi bilo vsaj 75 milijonov evrov namenjenih Stanovanjskemu skladu RS (SSRS) za gradnjo stanovanj v njegovi režiji in nakup stanovanj na trgu ter za skladovo sofinanciranje projektov občin in lokalnih stanovanjskih skladov.
Do 25 milijonov evrov letno pa bi dobila SID banka kot subvencijo obrestne mere, da bi lahko SSRS in lokalnim skladom, občinam in neprofitnim stanovanjskim organizacijam zagotavljala poceni posojila.
Novela stanovanjskega zakona pa bo glede na osnutek prinesla spremembe glede zaračunavanja neprofitne najemnine, da bi se zagotovilo dovolj sredstev za vzdrževanje teh stanovanj.
Po novem bi vključevala dodatek za vzdrževanje, ki bi bil višji pri starejših stanovanjih, zvišanje pa bi izvedli postopoma. Skupni prihodki od teh najemnin naj bi bili po oceni ministrstva višji za od 20 do 40 odstotkov.
Zvišanje bi kompenzirali s subvencijami, pri čemer je predvideno, da bi po novem subvencije tržne najemnine, ki jih sedaj zagotavlja država, zagotavljale občine, subvencije najemnine za javna najemna stanovanja, ki jih sedaj dajejo občine, pa država.
Predvidene so tudi spremembe glede razpisov za oddajanje neprofitnih stanovanj, da bi bili postopki hitrejši in da bi imele občine bolj proste roke pri postavljanju pogojev, ter glede pogojev za neprofitne stanovanjske organizacije, pri čemer bi lahko status dobile tudi zadruge.
