Slika je simbolična
Ljubljanainfo
Sob, 10.9.2022 11:21
10. septembra obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora.

Samomorilno vedenje lahko prizadene vsakogar od nas ali naših bližnjih. Samomor predstavlja velik javnozdravstveni problem in preprečevanje samomora je naloga celotne družbe, zato so pri tem so pomembna dejanja vseh nas.

Obeležitev svetovnega dne preprečevanja samomora letos že drugič zapored poteka pod geslom: »Ustvarjajmo upanje z dejanji«.

Geslo je usmerjeno v povečanje zaupanja ter zavedanja vsakega izmed nas, da lahko tudi naša dejanja, ne glede na to, kako majhna ali velika so, pri nekom, ki se spopada s stisko, obudijo upanje. In rešijo življenje.

V Sloveniji v letu 2021 vsaka petdeseta smrt samomor

Leta 2021 je samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 20,50 (31,94 za moške in 8,96 za ženske).

V absolutnih številkah to pomeni, da je zaradi samomora v letu 2021 umrlo 432 oseb (od skupno umrlih 23 261 v letu 2021), od tega je bilo 338 moških in 94 žensk.

Samomorilni količnik, ki smo ga zabeležili v letu 2021, je v primerjavi z letom 2020 nekoliko višji.

Razmerje med spoloma v letu 2021 je bilo 3,5, kar pomeni, da so moški več kot trikrat pogosteje umirali zaradi samomora v primerjavi z ženskami.

Že vrsto let pristojni opažajo, da so bolj ogrožene regije na vzhodu Slovenije. V letu 2021 je prišlo do povečanja samomorilnega količnika v vseh regijah, razen v Koroški in Zasavski, kjer so v letu 2021 zabeležili precej nižji samomorilni količnik.

Največji prirast so zabeležili v Savinjski regiji (v letu 2021 je bilo 24 samomorov več kot v letu 2020) in v Osrednjeslovenski regiji (v letu 2021 je bilo 23 samomorov več kot v letu 2020).

Epidemija koronavirusa in samomorilno vedenje

Podobno kot drugod po svetu, smo v prvem letu trajanja epidemije, torej leta 2020, tudi v Sloveniji zabeležili upad oziroma stagnacijo samomorilnega količnika v primerjavi s predhodnimi leti.

Dejavniki, ki so lahko vplivali na to, da se samomorilni količnik v prvih mesecih epidemije ni povečal, so večplastni:

  • hiter odziv na spremenjene okoliščine, ki lahko predstavljajo grožnjo duševnemu zdravju, več poudarka je bilo namenjenega pomenu iskanja pomoči, okrepile so se aktivnosti ozaveščanja o pomenu duševnega zdravja in o načinih spopadanja s stisko;
  • določeni varovalni dejavniki so se v prvih mesecih pandemije lahko okrepili; skupnosti so bile bolj podporne do bolj ogroženih posameznikov, delo od doma je vsaj za krajši čas lahko zmanjšalo stres, določene osebne vezi so se lahko okrepile in zavedanje, da »smo vsi na istem«, je lahko zmanjšalo občutek stiske, tudi osamljenosti;
  • v veliko državah so sprožili različne oblike ekonomske pomoči, da bi zmanjšali gospodarsko škodo.

V najnovejši raziskavi, v kateri so sodelovali tudi slovenski avtorji, so avtorji ugotavljali, da prvih 15 mesecev epidemije ni vplivalo na umrljivost zaradi samomora.

Eno izmed poglavitnih vprašanj je in ostaja, ali se bo vpliv pandemije dolgoročno odražal na samomorilnem količniku. Pri tem ne gre toliko za neposredno povezavo med pandemijo covid-19 in samomorom, pač pa za bolj posredne povezave, denimo zakasnele učinke spremenjene ekonomske in gospodarske situacije na duševno zdravje prebivalstva.

Zato pristojni opozarjajo, da bo nujno na sistemski ravni okrepiti vse tiste dejavnosti, ki so povezane z boljšimi življenjskimi pogoji, boljšo kvaliteto življenja posameznikov, posebno skrb pa je seveda potrebno nameniti posebej ranljivim skupinam.

Posreden vpliv na življenjske pogoje v Sloveniji bo oziroma jih že ima tudi vojna v Ukrajini, zato so napori v to smer (kvaliteta življenja) še toliko bolj pomembni.

Rumeno oranžne pentlje - podpora in solidarnost z osebami, ki so bližnjega izgubili zaradi samomora

Vsak samomor, vsak poskus samomora, globoko prizadene tudi veliko število oseb, ki so posameznika, ki je umrl zaradi samomora (ali je o samomoru razmišljal), poznali ali si bili z njim blizu.

Bližnji in svojci so v teh primerih še posebej ogrožena, a velikokrat spregledana skupina. Mednarodni simbol za zavedanje, da je samomor velik javno zdravstveni problem in izraz sočutja do vseh, ki so zaradi samomora koga izgubili, je rumeno-oranžna pentljica.

Tudi letos smo pentljice razdelili med različne javnosti in akterje. V ta namen, bodo tudi letos 10. septembra z rumeno oranžnimi barvami osvetljene nekatere znamenitosti v določenih slovenskih regijah.

Viri pomoči

Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali na druge oblike pomoči. 

Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:

  • dežurnega zdravnika,
  • dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
  • reševalno službo (112) ali
  • urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70).

Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro; ob sobotah, nedeljah in praznikih med 18. in 22. uro).
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.

Drugi viri pomoči in informacij

  • Svetovalnice za psihološko pomoč Posvet Tu smo zate:

    • Svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Postojni, Slovenj Gradcu, Novi Gorici, Murski Soboti, Sevnici, Portorožu, Idriji, Mariboru, Zagorju ob Savi, Novem mestu, Tolminu, Ilirski Bistrici ali na Jesenicah: naročanje na telefonsko številko 031 704 707 vsak delovni dan ali po e-pošti [email protected].
    • Svetovalnice v Celju, Laškem in Mozirju: naročanje po telefonu 031 778 772 ali po e-pošti [email protected].

Starejše novice