Foto: Bobo
STA
Pet, 21.10.2022 10:00
Najemniki stanovanj niso preveč zaščiteni, dejansko stanje kaže, da živijo v izjemni negotovosti in nestabilnosti, je eden od poudarkov danes predstavljenega poročila o stanju na ljubljanskem najemnem trgu.

Avtorji poročila poleg nevzdržnih pogojev opozarjajo tudi na nujnost intervencij na lokalni in nacionalni ravni, poroča STA.

Pod vsebino poročila se podpisujejo Inštitut za študije stanovanj in prostora, Danes je nov dan - inštitut za druga vprašanja in Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja.

Nastalo je na podlagi enoletnega neposrednega dela z najemniki, ki so ga začeli izvajati z zagonom spletnega mesta Najemniški SOS, ob čemer so slišali veliko zgodb, svetovali pri kršitvah pravic, pregledovali najemniške pogodbe in se učili iz izkušenj najemnikov, je na današnji predstavitvi v Ljubljani povedal Uroš Mikanovič z Inštituta za študije stanovanj in prostora.

Kot je izpostavil, je država tako najemni trg kot celotno stanovanjsko področje popolnoma zanemarila, posledično na nereguliranem in neformalnem trgu najemniki nimajo velike pogajalske moči, ob tem pa morajo tolerirati visoke cene za slab standard stanovanj, vdore v zasebnost, omejevanje uporabe stanovanja.

»V takšnih pogojih so pravice iz stanovanjskega zakona brezpredmetne, saj vsak najemnik ve, da če od lastnika zahteva spoštovanje zakonodaje, tvega izgubo stanovanja,« je opozoril in dodal, da je vse več kršitev s strani lastnikov, ki se svoje premoči znotraj najemnega odnosa tudi zavedajo.

»Ker država tega neenakega položaja ne regulira z nadzorom med rastjo najemnin in varovanjem pravic najemnikov, so ti prepuščeni samovolji lastnikov in njihovih interesov,« je poudaril.

Ko se najemniki soočijo z iskanjem stanovanj, naletijo na kup oglasov, ki niso v skladu z njihovimi potrebami in zmožnostmi.

Po Mikanovičevih besedah najemodajalci zavračajo najem tujcem in družinam z otroki, ob tem pa so diskriminacije pogosto deležne matere samohranilke, saj naj bi bila v njihovem primeru morebitna deložacija težje izvedljiva.

Najemniki se soočajo tudi z nepripravljenostjo lastnikov stanovanj na podpis najemne pogodbe ali pa je ta, če obstaja, pogosto napisana v korist lastnikov. Najemniki na te pogoje pristanejo, ker pogosto svojih pravic ne poznajo, je še ocenil.

 

Zaradi odsotnosti državne regulacije težavo predstavlja tudi pridobivanjem podatkov o številu najemnikov in najemniških stanovanj, vse skupaj otežuje tudi dejstvo, da se precejšen del najemodajalcev izogiba plačilu davkov, zaradi česar najemnega razmerja pa posledično ne prijavi, je stanje opisala Dora Trček z Inštituta za študije stanovanj in prostora.

Podatki državnega statističnega urada, ki so pridobljeni na podlagi evidentiranih najemnih pogodb, kažejo, da je bilo v prestolnici leta 2021 okoli 13.000 najemnih stanovanj, vključno z javnimi najemnimi stanovanji.

Kot je še izpostavila Kavčičeva, naj bi bilo v Ljubljani 20.000 stanovanj praznih, pri čemer lahko predvidevamo, da je znaten del polnih in aktiviranih na črnem najemnem trgu.

Med razlogi za trenutno stanje najemniškega trga v Ljubljani je med drugim omenila zaostajanje gradnje stanovanj za rastjo prebivalstva, ki je v prestolnici hitrejša rast od državnega povprečja. Število gospodinjstev je med letoma 2011 in 2021 zraslo za 11.300, razlog za to pa je predvsem v naraščanju enočlanskih in dvočlanskih gospodinjstev.

V istem obdobju je bilo na drugi strani zgrajenih le 2800 stanovanj. Ob tem je Kavčičeva navedla, da obstoječe gradnje na drugi strani niso v skladu z dejanskimi potrebami prebivalstva.

Večinoma se gradijo večja stanovanja, ki se označujejo kot luksuzna in zasebnim investitorjem prinašajo donose, večina meščanov pa si jih ne more privoščiti.

Zaradi počasne gradnje so se kljub starosti in drugim pomanjkljivostim cene rabljenih stanovanj strmo povzpele, leta 2021 je bilo treba za kvadratni meter odšteti 3500 evrov, kar predstavlja rekordno vrednost za Ljubljano.

Rast najemnin pa se bodo po pričakovanjih v prihodnje še višale, je opozorila. Kot pomemben dejavnik je izpostavila tudi manko dostopnih javnih najemnih stanovanj.

Avtorji poročila so prepričani, da lahko trenutno stanje naslovimo zgolj s sistemskimi ukrepi, ob tem pa ljubljanski mestni občini med drugim predlagajo, da aktivneje pristopi k reševanju stanovanjske politike, ustanovi svetovalnico za najemnike, krepi gradnjo javnih najemnih stanovanj ter izvede analizo stanja na najemniškem trgu in se loti zbiranje kakovostnih podatkov o tržnem najemu.

Starejše novice