Poslovno leto 2024 je z izgubo zaključilo kar 15 od 27 bolnišnic. Kje pa so imeli največ presežka?
Lansko leto je z izgubo zaključilo 15 od 27 bolnišnic, kažejo podatki Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Največjo izgubo, to je 45,7 milijona evrov, je imel UKC Ljubljana. Največ presežka, skoraj tri milijone evrov, pa so imeli v Psihiatrični kliniki Ljubljana. Kumulativna izguba bolnišnic je lani znašala 231,4 milijona evrov.
Skupna izguba bolnišnic je bila tako višja kot leto pred tem, ko je znašala 204,3 milijona evrov. Generalna direktorica direktorata za dostopnost in ekonomiko na ministrstvu za zdravje Vlasta Mežek je za STA dejala, da sta leti 2023 in 2024 neprimerljivi, saj so leta 2023 zaradi zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema veljale »bistveno drugačne spodbude izvajalcem«. Zakon je namreč omogočil plačevanje vseh zdravstvenih storitev po realizaciji, torej neomejeno.
Vsaka bolnišnica ima svoje razloge za izgubo
Poudarila je, da ima vsaka bolnišnica svoje razloge za izgubo. »Ne moremo enostavno reči, da je razlog pri vseh enak,« je opozorila. Na ministrstvu sodelujejo z vsako bolnišnico posebej, iščejo razloge za izgubo in možne rešitve, kaj lahko naredi bolnišnica sama in kaj ministrstvo v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Na vprašanje, kaj lahko v bolnišnici za manjšo izgubo naredijo sami, je odgovorila, da lahko izboljšajo procese, učinkovitost in obvladovanje posameznih stroškov. Na ministrstvu pa jim lahko prisluhnejo, kje so nepopolnosti v sistemu in kaj bi lahko ovrednotili ali financirali drugače.
Razlog za izgubo UKC Ljubljana: stavka zdravnikov in prenova glavne stavbe
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so v zadnjem času kot razlog za lanskoletni poslovni izkaz večkrat izpostavili stavko zdravnikov in prenovo glavne stavbe, zaradi katere je zaprta osmina stavbe. Pogosto pa izpostavljajo tudi, da zdravijo najtežje bolnike in da morajo na vseh dejavnostih zagotavljati neprekinjeno zdravstveno varstvo.
Mežek je dejala, da ne morejo oporekati, da je klinični center končna postaja za marsikatere, predvsem najtežje bolnika, temu pa sledijo tudi stroški. »Kar se tiče ukrepov na področju dela obeh univerzitetnih kliničnih centrov, gre za partnerski proces. Vse, kar bomo naredili, bomo naredili skupaj. Ministrstvo za zdravje bo nudilo vso podporo in pomoč, ki jo lahko zagotovi v okviru svojih pristojnosti in ključno je, da imamo v mislih paciente,« je povedala.
Vlada je sicer minuli teden z uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2025 zagotovila dodatna sredstva za oba univerzitetna klinična centra v višini 31,6 milijona evrov, in sicer zaradi zahtevnosti obravnav in zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva.
