Slika je simbolična.
Ljubljanainfo
Pet, 11.11.2022 14:15
Martinovanje velja za najbolj razširjeno praznovanje v Sloveniji, povezano z vinom in vinsko kulturo. Kakšna pa je vinska kultura Slovencev?

Martinovanje ali martinovo je praznik, posvečen novemu vinu, ki ga praznujemo 11. novembra. 

Po starih šegah se danes mošt spremeni v vino, simbolično pa to pomeni zaključek vinogradnikovega truda. 

Martinovanje eden največjih praznikov v Sloveniji

Korenine martinovanja naj bi izhajale že iz keltskega praznika, ki se je poklonil rodovitnosti jesenskega časa na poljih in v vinogradih.

Sveti Martin, naj bi bil skromni svetnik iz francoskega Toursa z madžarskimi koreninami, ki je svoj plašč nesebično poklonil beraču in se je takrat zdel najprimernejši naslednik in zaščitnik tega pomembnega časa, ki je mošt spremenil v vino.

Da je sveti Martin v Sloveniji med bolj priljubljenimi svetniki je razvidno tudi iz podatkov, da je trenutno med Slovenci 8610 moških z imenom Martin in 7312 žensk z imenom Martina.

Posebej vesel pa bo petek za kar 5672 Slovencev, ki bodo hkrati z martinovim praznovali tudi svoj rojstni dan, med temi je 178 Martinov in 176 Martin, navaja Statistični urad Republike Slovenije. 

V skorajda vseh krajih po Sloveniji se ob tem prazniku prirejajo številna martinovanja s krstom mošta, tako na prostem kot tudi v restavracijah, praznik pa obeležujejo tudi Slovenci sami s pravimi martinovimi pojedinami, ko se mlademu vinu na mizi pridružijo še tradicionalne jedi s perutnino, mlinci in rdečim zeljem.

Več belega kot rdečega grozdja

Da je vino velik del slovenske kulture, nakazuje tudi dejstvo, da je skoraj vsak sedmi Slovenec vinogradnik, imamo pa tudi tri vinorodne dežele s kar 14 vinorodnimi okoliši. 

V Sloveniji naj bi se letno proizvedlo kar od 63 do 89 milijonov litrov vina, od tega je petina namenjena samooskrbi, ostalo pa je registrirana pridelava, kar pomeni, da smo na vinskem področju samooskrbni v kar 95 odstotkih, navajajo na kmetijskem ministrstvu. 

Leta 2021 je tako na približno 15.000 hektarjih vinogradov raslo skoraj 59 milijonov trsov, prevladovale pa so bele sorte grozdja, ki jih je bilo dobri dve tretjini.

Skupni pridelek je bil sicer lani za petino manjši od predhodne letine, ki je veljala za dobro, letošnji pričakovani povprečni pridelek grozdja pa naj bi bil, kot omenjeno, nekoliko slabši od lanskega.

Povprečni Slovenec porabi 35 litrov vina

Koliko vina pa se v Sloveniji dejansko porabi in koliko ga spije povprečni Slovenec? 

Glede na podatke Statističnega urada Republike Slovenije, je povprečni prebivalec Slovenije lani porabil 35 litrov vina, od tega 66 odstotkov belega.

V trgovini smo za nakup litra namiznega vina odšteli povprečno 1,87 evra, za nakup litra kakovostnega vina pa 4,59 evra. V gostinskem lokalu je bilo medtem za liter kakovostnega vina treba odšteti 16,07 evra, še navajajo statistike.

Starejše novice