Strokovni posvet s poznavalci, skrbniki in lastniki gradiva o fotografinjah iz obdobja 1850–1950

Od 15. novembra 2023 je v Galeriji Jakopič na ogled drugi del razstave Slovenske umetnice v obdobju 1850–1950, ki se med drugim posveča tudi fotografinjam v tem obdobju. Razstava, ki je v javnosti dobro sprejeta, je potrdila, da je delovanje žensk na področju fotografije slabo raziskano, iskanje gradiva v muzejskih in zasebnih zbirkah pa dokaj težavno početje.

Zato bo v galeriji v torek, 30. januarja 2024, od 17.00 do 20.30 potekal strokovni posvet, na katerem se bodo družili poznavalci, skrbniki in lastniki fotografskega gradiva, zbirk in zapuščin, ki jih je mogoče pripisati fotografinjam, delujočim med letoma 1850 in 1950.

Brezplačni posvet, odprt za širšo javnost, bo namenjen predstavitvam posameznih fotografinj in njihovih zapuščin v dveh sklopih, ki jim bosta sledili diskusiji, tudi posamezniki pa bodo imeli priložnost predstaviti gradivo ali opozoriti na podatke o fotografinjah iz tega obdobja, ki ga morebiti hranijo doma kot družinske albume ali zapuščine.

Podroben program posveta (vir: https://mgml.si/sl/galerija-jakopic/dogodki):

STROKOVNI POSVET S POZNAVALCI, SKRBNIKI IN LASTNIKI GRADIVA O FOTOGRAFINJAH , DELUJOČIH MED LETOMA 1850 IN 1950

17.00 Uvodni pozdrav kustosinje in vodje Galerije Jakopič dr. Marije Skočir

17.15–18.15 1. del posveta: SKRBNIKI ZBIRK O GRADIVU, KI GA HRANIJO

* Fotografski portreti v Slikovni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (NUK); Urša Kocjan, skrbnica Slikovne zbirke NUK, bo zbirko predstavila na posameznih primerih slovenskih fotografinj iz obdobja 1850–1950
* Vajenke, mojstrice, portretiranke: fotografinje in Maribor; dr. Jerneja Ferlež (Univerzitetna knjižnica Maribor) bo v prispevku predstavila ženske, ki so se izučile pri fotografih in nato odprle lasten atelje ali pa so delovale skupaj z njimi. Izpostavljene bodo Olga Biesik, Ela Plohl in Nada Pelikan, omenjene pa še druge posameznice, ki so se pojavljale v pregledih mariborske fotografske obrtne ponudbe.
* Šaleški fotografinji Fana Vrabič in Josipina Ivanka Vidrih; Mateja Medved (Muzej Velenje) bo predstavila omenjeni fotografinji. Gradivo o Fani Vrabič in Josipini Ivanki Vidrih hranijo v fondih Fototeke Muzeja Velenje, ki sicer vsebuje več kot 247.000 kosov fotografskega gradiva.
* Fotografinje in njihove zapuščine (1850–1950) v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije; Katarina Jurjavčič (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije) se bo osredotočila na zapuščino štirih fotografinj, ki jih hranijo v muzejskih fondih: Julijano Šelhaus in Marijo Bavec (ustvarjali in delali sta predvsem v obdobju med obema vojnama in času 2. svetovne vojne), ter Jožico Jeraj in Vero Savič, katerih fotografska dediščina se navezuje na zgodnje povojno obdobje.

18.15–18.35 Diskusija o prispevkih iz 1. dela posveta

18.45–20.00 2. del posveta: DRUŽINSKE ZAPUŠČINE IN OSEBNI VZGIBI RAZISKOVANJA

* Terezija Mostler, fotografinja s Trat; dr. Sonja Bezjak, sociologinja, direktorica Muzeja norosti bo spregovorila o delu fotografinje Terezije Mostler, ki je leta 1907 fotografsko obrt prijavila v Ljubljani, kasneje pa jo je poklicna pot vodila v Trate in sosednji Mureck. Njeno delo še ni bilo celovito raziskano in ovrednoteno.
* Fotohiša Pelikan; Urška Todosovska-Šmajdek in Helena Vogelsang Novak iz Muzeja novejše zgodovine Celje bosta predstavili bogato zbirko Fotohiše Pelikan, ki je v dobri meri predstavljena tudi na naši razstavi. Omeniti velja, da se hiša po temeljiti konservaciji letos odpira za javnost.
* Nada Pelikan Zore; v navezavi na zapuščino Pelikana bo Edvard Ravbar predstavil del ustvarjalnega opusa svoje tašče Nade Pelikan Zore iz njenega fotografskega ateljeja Foto Pelikan v Mariboru. Gre za 10 fotografij zaenkrat neznanih oseb, ki so igrali v mariborskem gledališču in operi verjetno v času od 1945 do 1950.
* Fotografije iz zasebne zbirke; zasebni zbiralec Maksimiljan Košir bo predstavil delo fotografinj Elze Schrettter, Milene Mile Pavlin in Marije Tičar, katerih fotografije hrani v svoji zbirki.
* Ana Jožefa Ciglič Juršič se je za fotografski poklic izučila med 2. svetovno vojno, kot pred njo že brat, kasneje znani fotoreporter pri časopisu Dnevnik, Marjan Ciglič. Kasneje je Ana Jožefa delovala še v Vipavi in Celju. O delu fotografinje je pripovedovala hčeri Raheli Juršič, ki bo z nami delila njeno zgodbo.

20.00–20.20 Diskusija o prispevkih iz 2. dela posveta

Posvetu sledi druženje s posamezniki, ki želijo predstaviti gradivo ali opozoriti na podatke o fotografinjah iz obravnavanega obdobja, ki ga morebiti hranijo doma, kot družinske albume ali zapuščine.