Na ministrstvu za finance želijo s paketom predlogov davčnih sprememb, ki bodo šli v naslednjih dneh v javno obravnavo, odgovoriti na nekatere razvojne izzive gospodarstva, ko sta dvig dodane vrednosti in produktivnosti.
Obenem želijo odpraviti nekatere pomanjkljivosti sistema. Predlog novega paketa predlogov sprememb napovedujejo do konca leta.
Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča so v minulih treh mesecih v sodelovanju s posvetovalnima telesoma, strateškim svetom in delovno skupino za davke, pripravili nabor, oblikovan na podlagi prepoznanih pomanjkljivosti obstoječega sistema in razvojnih izzivov oz. ciljev povečanja produktivnosti ter mednarodne konkurenčnosti gospodarstva.
Nove rešitve
Med ciljno naravnanimi razvojnimi ukrepi je minister omenil shemo za privabljanje visoko kvalificiranega kadra v Slovenijo. Ta bi bila za zdaj petletna, na ministrstvu pa so se zgledovali po podobnih rešitvah v Španiji, na Portugalskem in na Danskem.
Osnovna predlagana rešitev je, da se za mlajše od 40 let starosti, ki so vsaj pet let davčni nerezidenti Slovenije in katerih plača presega dvakratnik povprečne bruto plače v državi, uvede rešitev, po kateri se jim od davčne obveznosti odšteje sedem odstotkov letne bruto plače z vsemi nadomestili.
S tem želijo v Slovenijo po ministrovih besedah na željo nekaterih gospodarskih panog privabiti tako tujce kot tudi Slovence, ki so iz različnih razlogov prekinili rezidentstvo v Sloveniji.
Drugi predlagan ukrep so davčne spodbude za zagonska oziroma startup podjetja, tretji pa poenostavitev sistema nagrajevanja zaposlenih z delnicami.
Več predlogov
Obenem pa želijo s predlaganimi ukrepi na ministrstvu odpraviti nekatere pomanjkljivosti davčnega sistema, ki so jih ugotovili v stiku z gospodarstvom in drugimi zavezanci. Čeprav so ti ukrepi bolj ciljno naravnani, naj bi imeli po mnenju državne sekretarke Katje Božič lahko tudi širši učinek.
Na področju davka na dodano vrednost je na primer predlagan dvig meje za vstop v sistem s 50.000 na 60.000 evrov, predlaga se tudi oblikovanje posebnih skupin, znotraj katerih bi bile posamezne transakcije izločene iz obdavčitve. Predlaga se širitev obdobja koriščenja olajšave za digitalno in zeleno z enega na pet let.
Predlaga se tudi ohranitev ničelne bonitete za električna vozila za pet let, po tem pa bi bila boniteta polovična glede na tisto za ostala vozila. Sistem ničelnih bonitet bi se razširil tudi na električna in navadna kolesa.
Tudi zvišanje obdavčitev
Na ministrstvu za finance bi posegli tudi v sistem obdavčitve normiranih samostojnih podjetnikov oz. ti. i. normirancev. Dvig za vstop v sistem bi se s 50.000 evrov dvignil na 60.000 evrov, najvišja dovoljena meja za polne normirance pa bi se znižala s 100.000 na 60.000 evrov, za popoldanske s. p. pa s 50.000 na 30.000. Znotraj tega bi se nekoliko spremenila tudi obravnavava priznanih normiranih stroškov.
Nabor ukrepov prinaša tudi predlog zvišanja obdavčitve, in sicer bi se za sladke ter energijske pijače stopnja davka na dodano vrednost dvignila z 9,5 odstotka na 22 odstotkov, trošarine na pivo in žgane pijače pa bi se zvišale za sedem odstotkov.
Po besedah Boštjančiča in državne sekretarke Božič so pri tem iskali ravnovesje med interesi javnega zdravja in gospodarstva, bi pa lahko v prihodnje sprejeli še dodatne ukrepe, saj se recimo za zdaj niso dotaknili sladke in mastne prehrane.
Kmalu v parlament
Predlagani ukrepi bodo šli po predvideni potrditvi izhodišč zanje v četrtek na seji vlade nato v obliki zakonodajnih predlogov v javno obravnavo v petek ali ponedeljek, vlada naj bi jih dokončno potrdila v septembru, državni zbor pa pravočasno za njihovo uveljavitev s 1. januarjem 2025.
Boštjančič medtem napoveduje nove davčne spremembe, tudi na področju razbremenitve dela in obdavčitve presežnega premoženja. Za to si bodo v dialogu s posvetovalnimi telesi in deležniki po njegovih besedah vzeli dovolj časa, računajo pa, da bodo lahko predloge rešitev predstavili do konca leta.
Minister ni želel napovedovati, ali bo šlo za ciljane spremembe ali splošne razbremenitve, zagotovil je le, da bodo na ministrstvu še naprej zagovarjali stališče, da morajo biti spremembe javnofinančno nevtralne, kar pomeni, da razbremenitve na enem področju pomenijo dodatno obremenitev na nekem drugem področju.
Splošna razbremenitev plač brez kompenzacijskih ukrepov se mu medtem ne zdi verjetna brez razprave o tem, katere pravice bi potem krčili.
Starejše novice
