Kot poroča MMC RTV SLO, se je poslovil kipar in akademik Drago Tršar, eden največjih slovenskih modernističnih kiparjev, ki bi v kratkem dopolnil 96 let.
Tršar je prejel vsa najvišja priznanja svoje stroke, med drugim nagrado za kiparstvo na sredozemskem bienalu v Aleksandriji (1955), nagrado Prešernovega sklada leta 1968, Jakopičevo nagrado leta 1972 in Prešernovo nagrado za življenjsko delo leta 1990. Od leta 1995 je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Zaslužen je med drugim za Spomenik revolucije na Trgu republike v Ljubljani, Ekvilibriste v Tivoliju in številna druga dela.
Njegova dela je mogoče najti v vseh preglednih publikacijah slovenske likovne umetnosti 20. stoletja, poleg kipov je bil prepoznaven tudi po delih v drugih likovnih medijih, saj njegov opus obsega tudi risbo, slikarstvo, scenografijo, grafiko, keramiko, tapiserijo in knjižno opremo.
Najpomembnejši predstavnik svoje generacije v kiparstvu
Drago Tršar se je rodil leta 1927 na Planini pri Rakeku. Po končani meščanski šoli na Rakeku se je vpisal na tečaje večerne risarske šole Franceta Goršeta in se nato učil pri Borisu Kalinu.
Po osvoboditvi se je vpisal na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost in študij kiparstva končal leta 1951. Med njegovi profesorji so bili Zdenko Kalin, Karel Putrih in Peter Loboda. Obiskoval je tudi kiparsko specialko pri Frančišku Smerduju.
V teoretskem pogledu je bil Tršar velikokrat izpostavljen kot najpomembnejši predstavnik svoje generacije v kiparstvu.
Ob umetnikovi 90-letnici se je Moderna galerija v sodelovanju s šestimi javnimi zavodi Tršarjevemu opusu poklonila s serijo preglednih in tematsko raznolikih razstav v projektu Monument - Drago Tršar.
V projektu so predstavili vse niti umetnikovega opusa, od monumentalnega kiparstva, javne plastike in spomenikov, male plastike, različnih ciklov, kot sta erotika in portreti, pa vse do del na japonskem papirju, slikarstva in motivike morja.
»Dolgoletnega sodelavca akademije, njegovo predanost kiparstvu in pedagoškemu poklicu ter njegov raznovrstni umetniški opus bomo ohranili v trajnem spominu,« so Tršarju v slovo zapisali na spletni strani Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.
Starejše novice
