Družbeniki Javnega holdinga Ljubljana (JHL) so na današnji seji skupščine potrdili poslovne in investicijske načrte za leto 2026. Vse družbe v skupini načrtujejo pozitiven poslovni izid, skupne investicije pa bodo dosegle 54,8 milijona evrov.
Med ključnimi projekti izstopajo izgradnja biomasnega kotla, projekt TEO Ljubljana (toplota in elektrika iz odpadkov) ter nadaljnje uvajanje brezemisijskih tehnologij v družbi Ljubljanski potniški promet (LPP).
Pozitivni poslovni rezultati
Za leto 2026 načrtujejo:
- Javni holding Ljubljana: 8,6 milijona evrov dobička
- Energetika Ljubljana: 3,3 milijona evrov
- VOKA SNAGA: en milijon evrov
- LPP: 0,4 milijona evrov
Načrtovani konsolidirani čisti poslovni izid skupine JHL znaša 3,8 milijona evrov.
54,8 milijona evrov za razvoj in obnove
Od skupnih investicij bo 31 milijonov evrov namenjenih obnovam in nadomestitvam infrastrukture, 23,8 milijona evrov pa razvoju.
Med strateškimi projekti izstopajo:
- prenova premogovnega kotla v biomasni kotel,
- projekt TEO Ljubljana za energijsko izrabo odpadkov,
- postavitev malih hidroelektrarn na Ljubljanici in vzpostavitev krožne plovne poti,
- širitev brezemisijskega voznega parka LPP.
Na področju informacijske tehnologije bo poudarek na krepitvi informacijske varnosti ter razvoju stabilne digitalne infrastrukture.
Energetika Ljubljana: pospešeno razogljičenje
Energetika Ljubljana nadaljuje obsežen investicijski cikel razogljičenja proizvodnje. Pomemben mejnik je že zaključena plinsko-parna enota (PPE-TOL), ki je uporabo premoga zmanjšala za 75 odstotkov in hkrati povečala proizvodnjo električne energije.
V pripravi je prenova obstoječega premogovnega kotla v biomasnega. Projekt ima pridobljeno gradbeno dovoljenje in bo sofinanciran s 30 milijoni evrov nepovratnih sredstev do leta 2029.
Med strateškimi projekti je tudi TEO Ljubljana, za katerega sta Energetika Ljubljana in VOKA SNAGA oddali vlogo za koncesijo za energijsko izrabo komunalnih odpadkov.
Na P+R Stanežiče je 10. februarja začel delovati polnilni park za alternativna goriva, ki vključuje prvo javno polnilnico za vodik za avtobuse, tovorna in osebna vozila. V Kosezah gradijo sončno elektrarno, sledila bo proizvodnja zelenega vodika in hranilnik energije za samooskrbo voznega parka.
LPP: nadaljnja elektrifikacija voznega parka
Ljubljanski potniški promet pospešeno prehaja na brezemisijske tehnologije. Po dobavi osmih vodikovih avtobusov konec leta 2025 letos načrtujejo še:
- 28 električnih avtobusov,
- 2 avtobusa na vodik.
S tem bodo postopno umikali starejša dizelska vozila. Investicije naj bi prispevale k večji stabilnosti obratovanja, krajšim intervalom voženj in višjim standardom dostopnosti.
Pripravljajo tudi strokovne podlage za prihodnje koridorje hitrega avtobusnega prometa (BRT) ter nadgrajujejo informacijske sisteme za upravljanje voznega parka.
VOKA SNAGA: spremembe pri ravnanju z odpadki
Na področju ravnanja z odpadki bo avgusta uvedena proizvajalčeva razširjena odgovornost (PRO) za odpadno embalažo, kar pomeni sistemsko spremembo financiranja.
Družba načrtuje:
- gradnjo potopnih zbiralnic,
- zamenjavo obstoječih zbiralnic z novo tehnologijo,
- nadzemne zbiralnice za oblačila in odpadno jedilno olje,
- obnovo 7 kilometrov vodovodnega omrežja in 431 hišnih priključkov,
- nadaljevanje projekta C0 ter zaključek III. faze Centralne čistilne naprave Ljubljana.
Družbeniki so se ob koncu seje seznanili tudi s skupno prijavo Energetike Ljubljana in VOKE SNAGA na razpis Ministrstva za okolje, podnebje in energijo za izvajanje gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov.
Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno.
