Bezeg je razširjena grmovnica ali nizko drevo, ki uspeva predvsem na severni polobli, tudi v Sloveniji.
Najdemo ga v naravi ob jasah, robovih gozdov in vse pogosteje tudi v domačih vrtovih, kjer ga gojimo zaradi številnih koristi.
Zraste lahko do osem metrov v višino. Cveti med majem in julijem. Plodovi, temno vijolične do črne jagode, pa dozorijo pozno poleti.
Listi so sestavljeni, grobo nazobčani, lubje pa je uporabno celo za izdelavo piščali.
Bezeg je trpežen in ne potrebuje posebne nege. Najbolje uspeva na svetlih legah z rodovitnimi, vlažnimi tlemi.
Pomembno je vsakoletno obrezovanje. Pozimi ga močno porežemo, kar spodbudi pomladansko rast in cvetenje. Gojimo ga lahko kot grm ali drevo. Drevesna oblika zahteva posebno rez, da spodbudimo rast mladega rodnega lesa.
Praktični nasveti za razmnoževanje
Bezeg zlahka razmnožujemo. Poleti z neolesenelimi, pozimi pa z olesenelimi potaknjenci. Uporabimo lahko tudi semena. Če želimo bezeg hitro razširiti po vrtu, je najenostavnejša metoda s koreninskimi poganjki.
Vsak del rastline je uporaben
V ljudski medicini velja bezeg za pravo »zdravilno skrinjico«.
Njegovi cvetovi lajšajo prehlad, kašelj, gripo in celo seneni nahod.
Listi pomagajo pri sladkorni bolezni in delujejo antiseptično.
Lubje je znano po odvajalnem učinku, bezgove jagode pa vsebujejo veliko vitamina B1 – vendar jih uživamo samo termično obdelane, saj surove lahko povzročijo prebavne težave.
Vrtni zaveznik: brez pesticidov
Bezeg ni koristen samo za ljudi, temveč tudi za rastline. Listna prevrelka odganja voluharje, domač pripravek iz listov pa deluje kot naravno sredstvo proti glivičnim boleznim. Zaradi tega je odlična izbira za ekološke vrtičkarje.
Kulinarika in kozmetika
Bezgovi cvetovi se pogosto uporabljajo za pripravo sirupov, čajev, osvežilnih napitkov in sladic.
Iz plodov pripravljamo marmelade, sokove in celo vino. V tujini ga uporabljajo tudi v kozmetiki in kot aroma v alkoholnih pijačah.
Tradicija, vraže in verovanja
Bezeg ima bogato simboliko. Nekoč so verjeli, da v njem živijo dobri duhovi. Njegovo vejevje naj bi odganjalo zle sile in prinašalo srečo. Na Danskem velja, da pohištvo iz bezgovega lesa prinaša nesrečo.
Starejše novice
