Projekt URBforDAN se po dobrih treh letih zaključuje, na konferenci v Mestnem muzeju Ljubljana pa so strokovnjaki predstavili najpomembnejše dosežke projekta.
Vse več ljudi se seli v mesta. Kmalu bo 80 odstotkov prebivalstva živelo v mestih, zato je ključno, da predstavljajo zdravo okolje.
URBforDAN je projekt, katerega namen je izboljševanje kakovosti življenja v mestih, predvsem s pomočjo narave, natančneje gozdov. Projekt se je začel leta 2018, trajal pa je tri leta.
Danes je v Mestnem muzeju Ljubljana ob zaključku projekta potekala konferenca, kjer so predstavili najpomembnejše dosežke projekta URBforDAN.
Prizadevanja za zeleno Ljubljano
Ljubljanski podžupan Dejan Crnek je poudaril, da je Mestna občina Ljubljana ponosna, da se je projekt URBforDAN odvijal tudi v naši prestolnici. Ljubljana je v zadnjih letih dobila številne nagrade za zeleno prestolnico, čeprav so bili kriteriji zelo visoki, je še izpostavil Crnek.
Pri doseganju čedalje višjih kriterijev pa želi ljubljanska občina upoštevati tudi mnenje Ljubljančanov.
»Želeli smo, da je center Ljubljane naša dnevna soba. Res smo lahko srečni, da je 75 odstotkov območja Ljubljane zelenega. Vendar s tem še vedno nismo povsem zadovoljni in smo se zavezali, da bomo to številko še zvišali,« komentira Crnek.
Leta 2016 je Ljubljana izpolnila 11 visokih kriterijev, po katerih se meri zelenost mest. Zdaj je Ljubljana sinonim za zeleno prestolnico.
»Vedno iščemo nove načine, kako izboljšati oziroma povečati zelene površine, da bi bile dobre za naše prebivalce, koristne in izobraževalne. Naša občina je vključena v številne projekte, ki si prizadevajo za izboljšanje Ljubljane in ta projekt je definitivno eden izmed njih,« še pove ljubljanski podžupan.
Pomembna je dobra strategija razvoja mestnih gozdov
Urbani gozdovi so pomemben del mesta, saj obiskovalcem nudijo zavetje, senco, mir, možnost za umik od mestnega vrveža, športno rekreacijo ali, preprosto, sprostitev.
V Ljubljani sta največja mestna gozdova Rožnik in Golovec, kjer so v zadnjih treh letih v okviru projekta ponudili oziroma nadgradili vsebine, ob katerih se lahko Ljubljančani sprostijo, razgibajo ali kaj novega naučijo.
Mestna občina Ljubljana se zaveda pomembnosti mestnih gozdov, zato veliko pozornosti posveča tudi strategiji razvoja mestnih gozdov.
Naša prestolnica spada med mesta z najboljšimi strategijami razvoja mestnih gozdov v Sloveniji. Ljubljana zaseda drugo mesto, takoj za Celjem. Sledijo Novo mesto, Kranj, Velenje in Maribor.
Drevesa v mestu so izjemnega pomena
Drevesa so ključna pri preprečevanju zgodnjih smrti zaradi onesnaženega zraka, kar je na današnji konferenci poudaril tudi italijanski strokovnjak za gozdove Simone Borelli.
Onesnažen zrak je leta 2016 povzročil več kot štiri milijone smrti ljudi po svetu. Evropa v primerjavi z drugimi kontinenti ni toliko onesnažena, vendar kljub temu potrebuje veliko izboljšav.
V Evropi onesnažen zrak povzroči 790.000 smrti na leto, številke pa so vsako leto višje. Slovenija sodi med države z manj onesnaženim zrakom, države z najbolj onesnaženim zrakom pa so Bolgarija, Nemčija, Ukrajina in balkanske države.
Borelli se je dotaknil tudi pandemije koronavirusa: »Med pandemijo so imele številne države zaprte parke, kar je negativno vplivalo na zdravje ljudi.«
Drevesa zmanjšujejo onesnaženost okolja, mestni parki pa pomagajo izboljšati zdravje ljudi, prav tako pa utrjujejo družbene vezi. Pomembno je tudi, da se zelenje nahaja tudi okoli bolnišnic, saj predstavlja nekakšno oazo.
