Gradiško jezero pri Lukovici, katerega okolica je priljubljena sprehajalna in tekaška pot, je trenutno zelo nevarno. Kot kaže, je polno cianobakterij.
Na spletni strani Cianobakterije v Sloveniji so opozorili na težave z Gradiškim jezerom, ki je sicer priljubljena sprehajalna pot številnih Ljubljančanov in tistih, ki živijo v vaseh in krajih okoli Ljubljane.
Nahaja se jugovzhodno od naselja Gradišče pri Lukovici, jezero pa predstavlja mokri zadrževalnik na reki Drtijščici, katerega osnovni namen je zmanjšati ogroženost pred poplavami v srednjem in spodnjem toku reke Radomlje.
»V petek nam je obiskovalka Gradiškega jezera poslala spodnjo fotografijo, kjer lahko vidimo plavajočo goščo.
Izvedli smo mikroskopski pregled gošče in ugotovili, da v gošči prevladuje cianobakterija iz rodu Oscillatoria (na fotografijah), ki je (kot je znano iz literature) tudi potencialni proizvajalec cianotoksinov,« so zapisali na Facebook strani spletne strani Cianobakterije v Sloveniji.
»V našem laboratoriju bomo v najkrajšem možnem času izvedli molekularne analize, ki nam bodo predvsem podale informacijo o cianotoksinskem potencialu torej o prisotnosti genov, ki v specifičnih pogojih lahko tvorijo toksine. Do takrat pa priporočamo previdnost vsem obiskovalcem jezera, tudi štirinožnim,« so še opozorili.
Cianotoksini po strupenosti primerljivi s strupom kače kobre
Cianobakterije so posebna skupina bakterij, ki izvajajo fotosintezo in tako proizvajajo kisik. Cianobakterije so se pojavile že pred tremi in pol milijardami let in so eni izmed prvih organizmov, ki so se razvili na Zemlji.
Prisotne so v skoraj vseh vodnih ekosistemih, najdemo pa jih tudi na kopnem.
Večina cianobakterij v svojih celicah proizvaja različne snovi, ki jim pomagajo preživeti. Številne od njih so koristne tudi za ljudi, nekatere pa so lahko strupene; tem pravimo cianotoksini.
Nekateri cianotoksini so po strupenosti primerljivi s strupom zelene mušnice ali kače kobre.
Pri akutni zastrupitvi lahko prizadanejo jetra, živčevja ali kožo.
Vendar v okolju ne najdemo dovolj visokih koncentracij za akutno zastrupitev ljudi; bolj zaskrbljujoča je dolgoročna izpostavljenost, ki je lahko povezana s poškodbami DNK, nastankom tumorjev ali nevrodegenerativnih bolezni.
Obiskujejo ga iz vse Slovenije
Zaradi cioanobakterij, kot so posvarili, je v okolici Gradiškega jezera treba paziti na otroke in kužke, saj še ni jasno, kateri toksini so v igri v tem primeru.
Priljubljena sprehajalna pot okoli jezera meri 4,2 kilometra in jo lahko prehodimo, prekolesarimo, bolj aktivni pa pot tudi po večkrat pretečejo.
Preko pregrade jezera poteka tudi Rokovnjaška planinska pot, po kateri pridemo iz Gradišč in se nadaljuje v Negastrn. Rokovnjaška planinska pot ima 13 kontrolnih točk na dolžini kar 58 kilometrov.
»Naloga občine Lukovica v tem prostoru je le vzdrževanje intervencijske poti okrog jezera, za vse ostale dejavnosti na in ob jezeru pa je pristojna Direkcija Republike Slovenije za vode.
Posegi v neposredno območje jezera in v okolico jezera so glede na dejstvo, da je bilo jezero zgrajeno zaradi zadrževanja visokih voda, zelo omejeni, prav tako se posegi lahko izvajajo le v skladu s soglasjem pristojnih institucij,« so zapisali na Direkciji Republike Slovenije za vode in Zavod za gozdove Slovenije.
Za območje Gradiškega jezera sta občini Lukovica in Moravče v letu 2007 sprejeli odlok o poimenovanju Gradiškega jezera ter s tem odlokom Gradiško jezero uradno umestili na slovenski zemljevid.
