Na protestnem shodu smo o izkušnjah z romsko skupnostjo povprašali domačine in protestnike.
Na protestnem shodu smo imeli priložnost povprašati številne Novomeščane in Dolenjce, kaj menijo o shodu in romski problematiki. Vsakemu izmed njih smo zastavili tudi vprašanje o izkušnjah z romsko skupnostjo.
»V Žabjak/Brezje je veliko pravih ciganov, ki so pošteni, ampak na robu preživetja, ker se ne ukvarjajo z visokim kriminalom, le sem pa tja kaj ukradejo,« nam je povedala ena od sogovornic, ki pa je dodala, da je vsaj pet družin, ki živi od posojanja denarja in visokih obresti vračanja.
»Polne omare kalašnikovov, preprodaja avtov, droga in še kaj. Te je treba v red spraviti,« je dodala.
Številni sogovorniki so omenili pretekle racije z vodovodnimi priključki. Tako je eden od njih dejal: »Po več tisoč evrov dolgov komunali za vodo, je to normalno? Kako jim lahko država toliko popušča oziroma dopušča?«
»Določeni Romi imajo po več pogojnih kazni, priporočene pošte – pozive in plačilne naloge – ne prevzemajo, na poštah ležijo ogromni kupi neprevzete pošte, pa spet nobenega ukrepa,« je dejala vidno razburjena Novomeščanka.
Iz sogovornikov, ki so na Glavnem trgu med številno množico spremljali izredno občinsko sejo, je lila jeza na 'državo'. Ustrahovanje, grožnje, psihično in fizično nasilje, so dejali.
»Oni lahko vse, ker itak ne bodo kaznovani,« je bil eden od najbolj pogostih očitkov na romsko problematiko.
Med sogovorniki se je znašel tudi kdo, ki je imel nekoliko ostrejši jezik, sam odgovor pa si lahko z nekaj domišljije o pošiljanju saj-veste-kam verjetno predstavljate. Nereševanje problematike, ki je povezana s prej omenjenim komentarjem, da lahko pripadniki romske skupnosti počnejo, kar želijo, se je pokazalo tudi v govoricah, ki jih je potrdilo več obiskovalcev protestnega shoda.
Tako naj bi v trebanjskem naselju Vejar živel »cigan, ki je ubil človeka, in se neobsojen ter prost sprehaja po Trebnjem.« O tem smo že povprašali odgovorne institucije.
V nadaljevanju delimo tudi nekaj hujših primerov izkušenj s posamezniki, pri čemer je eden od sogovornikov dejal, da »cigani nimajo spoštovanja do drugih in vse rešujejo z nasiljem,«
»Mami dela kot medicinska sestra v bolnišnici in ker ni dovolila, da odpeljejo življenjsko ogroženega otroka domov, jo je ciganka fizično napadla. Na koncu ciganka ni prišla na sodišče pa tudi kazni ni plačala, saj je socialno ogrožena,« je razkrila mlajša protestnica.
»Kradejo svinje iz hlevov domačinov in jih zakoljejo na njihovem dvorišču. Kradejo pse iz pesjakov. Ljudje, ki živijo v njihovi okolici morajo imeti pse zaklenjene. Znanki so, ko je z avtom peljala čez Žabjak, vrgli pod avto psa, da ga je povozila. Ko je ustavila, so jo napadli in zahtevali denar za povoženo žival,« so nam povedali in pri tem dodali še primer iz preteklosti, ko so v Mirni Peči kradli konje za meso.
»Slike odsekanih glav konjev in dejstva, da so enemu konju živemu odsekali zadnjo nogo,« je povedal starejši protestnik.
Bolj, kot se je ogrela množica, bolj vroče so bile glave, odgovori pa nepredstavljivi. Tako bomo prispevek o izkušnjah z romsko skupnostjo zaključili z odgovorom mladeniča še pred začetkom protestnega shoda, ki je na Glavni trg privabil večtisočglavo množico.
Zaključno misel pa je podal mladenič: »Z Romi sem imel kar nekaj izkušenj. Nekaj dobrih, mogoče malo več slabih. Zaradi spoštovanja do preminulega in njegove družine se bom izognil moraliziranju in modrovanju o izvoru problematike.«
»Zdaj ni čas, da kažemo s prstom. Je čas za rešitve in pravico, solidarnost in razum. Strmeti moramo k čimprejšnji rešitvi te problematike. Strmeti moramo rešitvi, ki bo prinesla mir in spravo. Kaj takega se v Novem mestu več ne sme zgoditi!« je dejal.
