Kaj pomeni napis J. J. Naglas na znani ljubljanski hiši?

Pročelje stavbe, v kateri so posneli nekaj kadrov filma Cvetje v jeseni, še danes spominja na nekdanji ljubljanski pohištveni imperij.

Med Ljubljančani je nekdaj veljalo, da ima vsaka meščanska družina, ki da kaj nase, kakšen kos pohištva znamenitega J. J. Naglasa.

Ime Jakoba Jožefa Naglasa, J. J. Naglas še danes krasi dvonadstropno hišo na Novem trgu. 

Jakob Jožef Naglas (1818–1904) je leta 1847 ustanovil tovarno pohištva.

Poleg pohištva, ki je bilo znano daleč naokrog in je veljalo za standard premožnejših meščanov, ki so si kakovostno in lepo oblikovano pohištvo lahko privoščili, so izdelovali  tudi poštne vozove in celo opremo za ladje.

Pohištveno podjetje Naglas je bilo do začetka 20. stoletja ena slovenskih podjetniških uspešnic in med prvimi domačimi blagovnimi znamkami v slovenskih deželah. 

Slovenski meščanski srednji razred, ki je prej kupoval pohištvo od tujih dobaviteljev, je namreč hitro  sprejel blagovno znamko Naglas. 

V nekaj letih je vsak moderen dom vseboval pohištvo, izdelano v delavnicah podjetja. 

Tudi družine, ki si niso mogle privoščiti kompletov Naglasovega pohištva, so pogosto kupovale posamezne kose; pogosto so postali dragocena družinska dediščina in se še danes uporabljajo v mnogih ljubljanskih domovih.

Tovarno so sicer imeli na Trnovskem pristanu, specializirani pa so bili  za pohištvo v starih slogih in so veljali za vodilne med izdelovalci pohištva. 

V vseh letih so sodelovali z najbolj vznemirljivi arhitekti, med drugim s slovensko legendo Jožetom Plečnikom in nemškim arhitekturnim velikanom Fritzom Augustom Breuhausom. 

Podjetje Naglas je opremilo več vil v okolici Ljubljane, kraljevo rezidenco na Brdu, vilo Bled in celo etiopski cesarski dvor.

Leta 1905 je poslovanje podjetja prevzela Helena Naglas, snaha ustanovitelja, piše MMC. 

V času, ko o ženskah na vodstvenih položajih skoraj ni bilo slišati, je pomagala usmeriti podjetje v novo smer, ki je sprejela najnovejše mednarodne trende, vključno s art decojem v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. 

Poslovne prostore, sedež podjetja in prodajalno ter stanovanja so imeli Naglasovi do leta 1895 na današnjem Novem trgu 7, ki se je takrat imenoval Turjaški trg. 

Stavba je v bila v ljubljanskem velikem potresu poškodovana in kasneje zaradi urejanja nabrežja dokončno porušena.

Naglasovi so tako okoli leta 1915 od baronice Lichtenber kupili baročno stavbo na Novem trgu 6, ki jo je zasnoval arhitekt Carlo Martinuzzi.

Notranjo opremo in pohištvo so izdelali za protokolarne objekte na Brionih, za vilo Podrožnik, vilo Tartini, grad Strmol, vilo Bled, za Narodno banko v Beogradu in Nišu.

Med naročniki je bila tudi ljubljanska mestna hiša.

Navdih za Cvetje v jeseni

Pri Naglasovih je bilo menda vedno živahno, radi so imeli umetnost in so bili tudi meceni. 

Tam se je rad oglasil ljubljanski župan in pisatelj Ivan Tavčar, pa znani skladatelj Gustav Mahler, ki je dirigiral v ljubljanski filharmoniji.

Heleni Ulrich, poročeni Naglas, po smrti moža Viktorja pa Bertl, je pisatelj Tavčar v delu Cvetje v jeseni posvetil lik. 

Poimenoval ga je lepa gospa Helena. Nekaj kadrov istoimenskega filma so posneli prav pred njihovo stavbo na Novem trgu.

Propad

Toda politični pretresi 20. stoletja so kmalu vse spremenili. 

Po drugi svetovni vojni je nova komunistična oblast družini Naglas zaplenila večino obratov, pustili so jim le majhno delavnico.

Podjetje je še naprej sodelovalo z vodilnimi slovenskimi arhitekti, med drugim z Edom Mihevcem in Edvardom Ravnikarjem. 

Leta 1960 je umrla Helena Naglas in mlajše generacije se niso odločile za nadaljevanje družinskega posla. Legendarno slovensko podjetje je tako prenehalo obstajati.

Napis J. J. Naglas kot  »jokal je na glas«

Bogo Zupančič pa v svoji knjigi Usode ljubljanskih stavb in ljudi piše, da so napis na stavbi J. J. Naglas otroci menda včasih radi prebrali kot »jokal je na glas«, poroča N1.

In danes?

Eden redkih spominov na podjetje in znano družino je napis na nekdanjem domu družine na Novem trgu v Ljubljani. Danes so  v hiši v zgornjih nadstropjih stanovanja, v spodnjih pa trgovine.