Mnogi so mnenja, da je ljubljanska občina ob prenovi ulice Bežigrad nekoliko pozabila na kolesarje in pešce. Kaj odgovarjajo na občini?
Nedavno so v prestolnici prenovili ulico Bežigrad. To je dvignilo kar nekaj prahu, saj so nekateri mnenja, da možnosti, da bi vsakodnevno življenje olajšali kolesarjem in pešcem, niso izkoristili, ampak so prednost dali avtomobilistom.
Ob prenovi so avtomobili dobili nov razvrstilni pas za zavijanje v desno z ulice Bežigrad na Dunajsko cesto, v smeri proti središču mesta. Ločenih površin za kolesarje od križišča z Dunajsko cesto do Hranilniške ulice ni.
V civilni iniciativi ZaMestoPoDveh so za Ljubljanainfo izpostavili, da je problem, ker so ravno takšne ulice priložnosti, da se promet umiri, ljubljanska občina pa je po njihovem mnenju ni izkoristila.
»Pri prenovi ulice Bežigrad smo veliko pozornosti namenili prav pešcem in kolesarjem, saj smo uredili površine zanje, tako da so te bolj kakovostne, prijetne in varne,« so za Ljubljanainfo izpostavili na Mestni občini Ljubljana.
Ob tem so poudarili: »Treba pa je upoštevati, da zaradi različnih dejavnikov in značilnosti območja ni povsod mogoče urediti še širših površin za pešce in kolesarje, kot so, večinoma zaradi prostorske stiske.«
Ohranjanje dreves na prvem mestu
Na ljubljanski občini zatrjujejo, da so bila pri prenovi ulice Bežigrad glavna težava obstoječa drevesa, ki so bila po prvi različici načrta predvidena za odstranitev.
»V Mestni občini Ljubljana se trudimo, da bi ohranili vsako drevo, če je le mogoče – posebej tista, ki so že dosegla določeno starost in s tem tudi velikost. Zato smo, tudi na podlagi pobud občanov, sprejeli odločitev, da drevesa ohranimo in s tem tudi koridorje za kolesarje in pešce med drevesi ter objekti,« so sporočili z občine.
Težava obstoječa drevesa in zasebne parcele
Na južni strani je bilo v koridorju dovolj prostora za umestitev kolesarske steze in hodnika za pešce. Na severni strani med Dunajsko cesto in Staničevo ulico je izvedena skupna površina za kolesarje in pešce širine od 2 do 2,5 metra.
»Ločene površine ni bilo mogoče izvesti zaradi obstoječih dreves in zasebnih parcel,« zatrjujejo na ljubljanski občini.
»Dodajamo še, da skupne površine pešcev in kolesarjev že več let uvajamo po mestu tam, kjer ni prostora za ločene površine. Na teh območjih velja koncept deljenja javnega prostora, kjer so v ospredju sobivanje, strpnost in sožitje med udeleženci,« so še izpostavili.
