Župan Zoran Janković zagovarja eno lokacijo kot optimalno rešitev, a nič še ni odločeno.
Slovenija še vedno nima lastne sežigalnice, zato morajo preostali nenevarni odpadki – predvsem lahka frakcija mešanih odpadkov – potovati tisoče kilometrov v tujino, kjer jih sežgejo v tujih napravah.
To povzroča visoke okoljske in logistične stroške, izgubo energije, ki bi jo lahko uporabili doma, ter povečano odvisnost od tujih rešitev.
Da bi to spremenila, Mestna občina Ljubljana načrtuje gradnjo Centra za energetsko izrabo odpadkov (TEO Ljubljana), sodobne sežigalnice, neposredno povezane z Regijskim centrom za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO Ljubljana).
Tri možne lokacije za sežigalnico
Analize so pokazale, da bi bili primerni trije možni lokacijski kandidati: Zaloška cesta v Mostah, Letališka cesta ob obvoznici in Barje, ob RCERO Ljubljana.
Med temi je danes kot najbolj primerna izpostavljena lokacija Barje, saj bi se tako minimizirala logistika transporta gorljivih frakcij, zmanjšali izpusti in razbremenile cestne vpadnice.
Župan Zoran Janković je povedal, da preferira eno samo lokacijo.
»Vsekakor si ne želim, da bi se sežigalnica zgradila ob Toplarniški. Menim, da je Barje najbolj primerna lokacija.«
Poudaril je tudi: »Podpišem pa, da bo položnica 20 odstotkov nižja kot zdaj.«
Dimnik, transport in energetska učinkovitost
Nova sežigalnica bo imela dimnik, visok kar 220 metrov, najvišji v Sloveniji.
Odpadki bodo po tekočem traku potovali neposredno iz RCERO Ljubljana v sežigalnico – brez prevoza, kar bo izjemno zmanjšalo okoljski odtis. Seveda, če bo izbrana lokacija Barje.
TEO Ljubljana bo proizvajala toploto in elektriko za približno 20.000 gospodinjstev, s tem pa omogočila, da smrti iz regije nikoli več ne zapustijo območja, hkrati pa izpolnjevala najstrožje okoljske standarde glede emisij in nadzora.
»Sami moramo poskrbeti za svoje smeti,« je jasen župan Janković.
Tehnologija in varovanje okolja
Energijska izraba bo potekala v dveh parnih kotlih na vrtinčno kurjavo.
Dimni plini bodo očiščeni s kombinacijo suhih in mokrih postopkov po standardih BAT, kar zagotavlja najnižjo možno raven emisij.
Trdni ostanki sežiga bodo stabilizirani in solidificirani, odloženi na odlagališčih nenevarnih odpadkov.
V projekt bodo uporabljeni izključno domači odpadki, brez uvoza.
Investicija in izvajalci
Skupna investicija v TEO Ljubljana je ocenjena na približno 200 milijonov evrov, kar vključuje tudi razširitev sistema daljinskega ogrevanja in posodobitev RCERO Ljubljana.
Projekt operativno vodita Energetika Ljubljana in Voka Snaga, javni podjetji Mestne občine Ljubljana. Trenutno poteka razpis MOPE za podelitev koncesij, na katerega se nameravata prijaviti.
