Pred časom smo poročali o pojasnilu Mestne občine Ljubljana, da je bolj kot samo trajanje zelene luči za pešca pomembna dolžina varovalnega časa od trenutka, ko se mu prižge rdeča luč, do trenutka, ko se vozilom, ki so z njim v konfliktu, prižge zelena luč.
Marsikdo je namreč »zaveden« zaradi kratkih intervalov nekaterih ljubljanskih semaforjev na prehodih za pešce: pešec, ki stopi na prehod v zadnji sekundi zelene luči, mora imeti dovolj časa, da varno prečka prehod.
»Nikjer ni predvideno, da zelena luč za pešca sveti skozi celo prečkanje prehoda, ampak je minimalna zahteva, da pešec (pri hoji z ustrezno hitrostjo) pride vsaj do polovice prehoda.
Nato se mu prižge rdeča luč, vendar mora pešec kljub temu nadaljevati s prečkanjem. Za konfliktna vozila takrat še vedno sveti rdeča luč. V tem času morajo vozila, ki zavijajo čez prehod, pešcem prepustiti prednost,« so pred časom povedali na Mestni občini Ljubljana.
Individualno za vsako križišče
Ti časi niso enaki na vseh križiščih.
»Vmesni časi na križiščih se izračunavajo glede na geometrijske lastnosti posameznega križišča, kot so širina pasov, zamaknjenost, število krakov, kot križanja, dolžina prehodov ipd.
Zato ti časi niso enaki na vseh križiščih. Izračun se izvaja individualno za vsako križišče, podobno kot kapacitetni izračun, s katerim določimo optimalne dolžine posameznih faz (za vozila, pešce in tako dalje),« so pojasnili na mestni občini.
Dodali so še, da na določenih območjih, kot so glavne mestne vpadnice, večjo prednost dajejo motornemu prometu, »medtem ko se v drugih delih, na primer v središču mesta ali v okolici šol in vrtcev, večji poudarek namenja pešcem in kolesarjem«.
Starejše novice
