Škatlica sredi parka Tivoli ni ostala neopažena (vir: Reddit).
Ljubljanainfo
Sre, 23.4.2025 17:00
Nenavadna najdba sprehajalke sredi zelenega parka Tivoli, najbolj obiskanega parka v Sloveniji. Uganete, koliko ljudi se dnevno tam sprehaja?

Zelena oaza sredi Ljubljane na pomlad postane prava sprehajalna točka, saj po vseh poteh, tudi po Rožniku in Šišenskem hribu najdete sprehajalce.

Marsikje najdete kamenčke, postavljene v stolp, vrezane črke na drevesih, zadnja najdba pa je navdušila precej ljudi.

Sredi gozdička v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je namreč sprehajalec oziroma sprehajalka našla prav posebno škatlico. Na njej piše Škatla veselja.

»Nariši lepo misel ali željo in polepšaj dan tistemu, ki pride za tabo. Igračke čakajo novega lastnika, a ne bodo nič hude, če dobijo novega prijatelja za izmenjavo.

Tebi, ki to bereš, želim lep dan.

Namen škatle je širjenje dobre volje in pozitivnih misli, zato vas prosimo, da z njo ravnate spoštljivo. Ne mečite vanjo smeti in je ne uničujte.«

Podpisana pa je 8-letna Sofia.

 

Ostanite na tekočem v vsakem trenutku!

Prijavite se na e-novice in vsak teden prejmite na svoj e-naslov najboljše objave iz Ljubljane, ekskluzivne novice in privlačne nagradne igre.

»Najdbo« je na platformi Reddit pokazala sprehajalka,  dodala je tudi lokacijo, kjer škatlico najdete. 

Mnogi so se razveselili, da gre za tako imenovan geocaching. To je igra, pri kateri se s pomočjo digitalne navigacijske naprave išče nagrada, skrita na mestu, ki ga prikazuje aplikacija.

A ne gre za igro, temveč za akcijo osemletnice. Mnogi so komentirali, da je res »kjut« in da Tivoli res »vedno poln presenečenj«.

Druge pa je zaskrbelo, da se škatlici ne bi znašla kakšna igla ali strup, vsi pa so se strinjali, da gre za nekaj lepega, ki razveseli vsakega, ki pride mimo in ugleda lepo sporočilo.

Najbolj obiskan park v Sloveniji: uganete, koliko ljudi ga obišče letno?

Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib se razprostira na 459 hektarih večinoma gozdnatih površin. Obsega mestni park Tivoli ter naravna območja Rožnika, Šišenskega hriba in Koseškega boršta.

 Vanj se lahko podate iz več smeri. Najbolj priljubljena je tista iz osrednjega mestnega parka Tivoli, v katerega lahko pridete po desetih minutah hoje iz središča mesta.

Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je najbolj obiskan krajinski park v Sloveniji, saj ima skoraj dva milijona obiskovalcev letno oziroma v povprečju več kot pet tisoč obiskovalcev na dan, ljudje pa v njem tudi živijo, delajo in se izobražujejo.

Na območju krajinskega parka so štirje kulturni spomeniki državnega pomena (Plečnikova promenada, Cekinov grad, Lokacija letnega gledališča v Tivoliju in Trikotni park v Tivoliju), osem kulturnih spomenikov lokalnega pomena in še triindvajset enot kulturne dediščine.

 

Osnovna raba večine površine krajinskega parka je gozdarstvo, majhen del je namenjen kmetijstvu, na robovih je prisotna poselitev in terciarne dejavnosti. 

Točkovno se pojavljajo še druge vrste rabe, vse pa se zaradi neposredne bližine mesta prepletajo z množično rekreacijsko rabo. 

Stanje vsake izmed dejavnosti, še bolj pa njihov preplet, pomembno vpliva tudi na stanje narave.

Območje krajinskega parka je zelo pomembno z vidika varstva naravnih vrednot in krajinskih značilnosti ter  ohranjanja biotske raznovrstnosti. 

Park kompleksno povezuje različne naravne enote v celoto in predstavlja mozaični preplet mnogih ohranjenih ekosistemov, katerih sestavni deli so tudi redke in ogrožene rastlinske ter živalske vrste.

Na območju krajinskega parka so štiri ožja zavarovana območja

Klasično nahajališče evropske gomoljčice Pod Turnom in park Tivoli sta razglašena za naravna spomenika, prehodno barje Mostec in mokrotna dolina s prehodnim barjem Mali Rožnik pa sta razglašena za naravna rezervata. 

V parku je še pet območij naravnih vrednot in dvanajst drevesnih naravnih vrednot, ekološko pomembno območje Rožnik, več habitatov zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, habitatni tipi, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju ter več zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.

 

Starejše novice