Most z zanimivo zgodovino za zdaj ne bo deležen celovite obnove, občina bo preverila stanje pohodnih površin.
Materinski most, eden izmed bolj prepoznavnih mostov čez Ljubljanico, je znova pritegnil pozornost zaradi svojega stanja. Ljubljančan je Mestno občino Ljubljana opozoril na dotrajane talne plošče na mostu za pešce in predlagal ureditev z namestitvijo cvetličnih korit na ograjo.
Ob tem je opozoril tudi na razmere ob bližnjih klopeh ob reki, kjer se po njegovih navedbah pogosto zadržujejo osebe z odvisnostmi. Meni, da bi moral biti prostor bolj dostopen tudi drugim uporabnikom.
Na opozorilo je odgovoril ljubljanski župan Zoran Janković, ki je pojasnil, da večje prenove mostu trenutno ne načrtujejo, bodo pa stanje preverili v okviru rednega vzdrževanja.
»Obveščamo vas, da celovite obnove Materinskega mostu trenutno ne načrtujemo. V okviru rednega letnega vzdrževanja bomo pohodne površine na mostu dodatno preverili ter po potrebi izvedli ustrezne sanacijske oziroma vzdrževalne ukrepe,« je zapisal Janković.
O problematiki klopi in zasvojenosti
Ob vprašanju klopi ob Ljubljanici je Zoran Janković poudaril, da občina problematiko brezdomstva in zasvojenosti rešuje predvsem prek socialnih in zdravstvenih programov.
»Mestna občina Ljubljana problematiko brezdomstva in zasvojenosti obravnava dolgoročno in sistemsko, predvsem z izvajanjem programov socialne podpore, zdravstvene obravnave ter zagotavljanjem ustreznih oblik pomoči ranljivim skupinam prebivalcev,« je navedel župan.
Občina je ob tem izpostavila tudi prihodnje projekte, med njimi vzpostavitev novega izobraževalnega centra Metelkova, kjer bo deloval Center za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog Zdravstvenega doma Ljubljana, ter gradnjo novega zavetišča za brezdomce na Poljanski cesti.
Za zdaj tako večje obnove Materinskega mostu ni na vidiku, bo pa občina preverila stanje pohodnih površin in po potrebi izvedla vzdrževalne ukrepe.
Most z imenom, ki nosi del ljubljanske zgodovine
Materinski most je danes poznan predvsem kot povezava med Zaloško cesto, cesto Ob Ljubljanici in Poljanskim nasipom, vendar je imel skozi zgodovino drugačno podobo in ime.
Most je bil do leta 2013 znan kot Mrtvaški most. Ime se je uveljavilo zaradi bližnje lokacije nekdanje ljubljanske mrtvašnice. Ko je dejavnost mrtvašnice prenehala, poleg tega pa je bila v bližini tudi ljubljanska porodnišnica, so mestni svetniki most preimenovali v Materinski most.
Prvi most na tej lokaciji je bil Hradeckega most, ki so ga leta 1931 prestavili sem z lokacije Čevljarskega mostu. Zaradi staranja konstrukcije, slabšega vzdrževanja in uporabe za promet, za katerega ni bil načrtovan, je most sčasoma postal dotrajan. Leta 2004 so ga zaprli za motorni promet, leta 2010 pa so ga odstranili in odpeljali na temeljito sanacijo.
Ker je šlo za edinstveno jekleno konstrukcijo, je bil Hradeckega most zaščiten kot kulturna dediščina. Po obnovi je dobil novo lokacijo med Trnovim in Prulami.
Novi Materinski most odprli leta 2011
Sedanji Materinski most je bil zgrajen kot sodobna interpretacija nekdanjega mostu. Projekt je pripravil arhitekt Jurij Kobe s sodelavci, izvedbo pa je vodila skupina projektantov in izvajalcev pod vodstvom odgovornega vodje projekta.
Novi most je dolg 45 metrov in širok 13 metrov. Namenjen je dvosmernemu prometu, ima kolesarski stezi in pločnika za pešce. Ob gradnji so uredili tudi del Zaloške ceste, dodali kolesarske povezave ter preuredili križišče.
Gradnja mostu se je končala septembra 2011.
Ob mostu tudi Lipičeva brv
Približno 50 metrov gorvodno je bila v času gradnje postavljena začasna brv za pešce, ki je zagotavljala povezavo med bregovoma Ljubljanice ter omogočala nemoteno obratovanje vročevodnega in telekomunikacijskega omrežja.
Leta 2014 so jo prestavili v podaljšek Potočnikove ulice in jo poimenovali Lipičeva brv. Danes je namenjena predvsem pešcem.
