Ob nedavni prenovi ulice Bežigrad v prestolnici se zdi, da so na ljubljanski občini spet nekoliko pozabili na kolesarje in pešce.
Kljub temu da so prenove cest dobre priložnosti za vključevanje sodobnih urbanističnih rešitev, ki bi ranljivejšim udeležencem v prometu nudile večje udobje in varnost, pogosto niso izkoriščene.
Nekaj takega se je zgodilo ob nedavni prenovi ulice Bežigrad.
Ob prenovi so avtomobili dobili nov razvrstilni pas za zavijanje v desno z ulice Bežigrad na Dunajsko cesto, v smeri proti središču mesta. Ločenih površin za kolesarje od križišča z Dunajsko cesto do Hranilniške ulice ni.
Razpoložljivo površino namenili predvsem avtomobilom
»Kolesar je izrinjen na ozko mešano površino na pločniku, razlog je da so v križišču dodali celo četrti vozni pas in tako celotno razpoložljivo površino namenili motornemu prometu,« izpostavlja Blaž Lokar iz civilne iniciative ZaMestoPoDveh.
V tej iniciativi pozdravljajo odločitev občine, da je ulica Bežigrad stanovanjska ulica brez tranzitnega prometa, a ob tem poudarjajo:
»Ravno take ulice so priložnost, da se uredi udobno kolesarsko stezo in tlakovane površine za pešce, umiri motorni promet, doda klopi. Ljubljana ima lepe pilotne projekte urejanja stanovanjskih ulic 'po meri ljudi', kot je recimo Slomškova ulica, toda ostalo je pri pilotnih projektih in ne novemu standardu urejanja stanovanjskih ulic.«
V civilni iniciativi ZaMestoPoDveh so pripravili tudi več različic možnih rešitev, ki bi upočasnile motorni promet, dodale skupni prostor s kolesarji, dodatne klopi, skratka ustvarile »stanovanjsko ulico po meri človeka«, pravi Lokar.
Pomen zmanjševanja motornega prometa
Lokar izpostavlja, da je pri prenovi ulic v mestih, ki so se zavezala, da bodo do leta 2040 postala celo ogljično nevtralna, osrednjega pomena ohranjanje mest prijetnih za bivanje v prihodnosti.
»Zato danes prenovo ulic povezujemo s tlakovanjem pločnikov na način, da lahko voda pronica in hladi površino, sadimo nova drevesa, dodajamo pitnike in klopi, urejamo ravne, udobne in varne kolesarske površine, dodajamo mrežo pogostih in prednostnih linij javnega prevoza, in zmanjšujemo motorni promet,« je poudaril Lokar in dodal, da je takšno urejanje ob prenovi ulic na Dunaju ustaljena praksa.
Dunaj kot dober zgled
Kot dober primer prenovljene ulice, kjer je v središču predvsem dobrobit kolesarjev in pešcev, je navedel dunajsko ulico Thalistrasse. Tam je po njegovih besedah namesto asfalta tlakovanje, ki ohlaja, širši pločniki, nekatera parkirna mesta so umaknili za drevored, uredili parke z vodnimi elementi ter dodali številna nova stojala za kolesa in klopi.
Glede sprejetih urbanističnih odločitev v povezavi s prenovo ulice Bežigrad smo novinarska vprašanja naslovili tudi na Mestno občino Ljubljana. Na odgovore še čakamo.
