Ob eksploziji atomske bombe v Hirošimi leta 1945 je bilo več kilometrov narave popolnoma uničene. A kljub popolni razdejanosti je približno en kilometer od središča udara preživel ginko.
Ginko biloba, znan tudi kot dvokrpi ginko, je eno najbolj izjemnih dreves na svetu.
Je edini preživeli predstavnik starodavne skupine golosemenk, ki je doživela svoj razcvet že v dobi dinozavrov.
Preživel je ledene dobe, evolucijske pretrese in celo atomski udar – in prav to drevo zdaj raste tudi v Ljubljani.
V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani imajo enega največjih primerkov ginka pri nas. Njegova edinstvenost pa ni le botanična, temveč tudi zgodovinska in simbolna.
Drevo, ki je vstalo iz pepela Hirošime
Ob eksploziji atomske bombe v Hirošimi leta 1945 je bilo več kilometrov narave popolnoma uničene.
A kljub popolni razdejanosti je približno en kilometer od središča udara preživel ginko. Drevo je kazalo znake odmrtja, a je znova ozelenelo in pognalo poganjke – postalo je simbol vztrajnosti in miru.
Na pobudo Shin-Ichi Uye z Univerze v Hirošimi, aktivista, ki ohranja tradicijo »preživelih dreves«, in ob sodelovanju slovenskih znanstvenikov, so leta 2013 v Botanični vrt UL prejeli semena dveh vrst, ki so preživele eksplozijo: dvokrpega ginka (Ginkgo biloba) in japonskega koprivovca (Celtis sinensis var. japonica).
Slovensko-japonsko sodelovanje obrodilo devet ginkov
Iz prejetih semen so v Botaničnem vrtu uspešno vzgojili devet dreves ginka in 18 dreves japonskega koprivovca.
Drevesa so zdaj že dovolj velika za zasaditev na stalna mesta.
Ginke bodo zasadili ob novih fakultetah na Večni poti, ob nasadu japonskih češenj, večje primerke pa v kampusu Livade v Izoli.
Vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, Jože Bavcon, poudarja vitalnost teh dreves:
»Drevesa so normalno razvita, kar potrjuje njihovo izjemno sposobnost preživetja. Ginko je preživel izumrtje dinozavrov in številne ledene dobe, kar dokazuje, kako izjemno odporen je njegov genotip.«
Simbolika miru, ki raste tudi v Ljubljani
Posajena drevesa predstavljajo več kot le biološki dosežek – prinašajo tudi globoko sporočilo.
»Drevesa Hirošime, tako kot japonske češnje, prinašajo simboliko miru. Prav zgodba o drevesu, ki je preživelo atom, nas uči o vztrajnosti, prenovi in upanju,« so sporočili iz Botaničnega vrta.
S tem projektom nadaljujejo dolgoletno sodelovanje z japonsko kulturo in poudarjajo pomen narave kot nosilke spomina, simbolike in upanja za prihodnost.
