Pustna sobota v prestolnici bo tudi letos v znamenju Zmajevega karnevala.
Zmaj se bo tudi letos za pusta prikazal v Ljubljani, in sicer bo v soboto, 1. marca, povedel sprevod maškar po mestu na tradicionalnem Zmajevem karnevalu.
V Ljubljani načrtujejo veliko pustno povorko po mestnih ulicah in zabavni program na Kongresnem trgu.
V povorki med drugim nastopajo značilne maske iz poganskega ljudskega izročila kot so kurenti, laufarji, morostarji, mačkare in druge.
Začel se bo ob 10. uri in končal ob predvidoma 14. uri, so sporočili iz Turizma Ljubljana.
Zmajev karneval se bo začel ob 10. uri na Bregu oziroma Novem trgu, sprevod pa bo po ljubljanskih ulicah, mostovih in trgih krenil uro pozneje.
Na čelu sprevoda bo seveda zeleni ljubljanski zmaj, udeležilo pa se ga bo več kot 10 ljubljanskih vrtčevskih in osnovnošolskih skupin, pridružile pa se jim bodo še etnološke skupine, med njimi kurenti, orači in pokači, skupine bobnarjev in pihalni orkester.
Pot karnevala
Sprevod bo imel sledečo pot: najprej čez Čevljarski most in se bo ustavil pred Mestno hišo, nato prečkal Tromostovje, se sprehodil mimo Prešernovega trga po Wolfovi ulici do Kongresnega trga, kjer bo, kot vsako leto, osrednje prizorišče karnevala.
Na Kongresnem trgu bo obiskovalce pričakala glasbena točka, sledili pa ji bodo nastopi otroških pustnih mask, ki so letos še v večjem številu pripravile tudi krajše pevske in plesne točke.
Skupinske maske predstavljajo pravljične junake, pri njihovi izdelavi pa so sledili načelom ponovne uporabe, sporočajo iz Turizma Ljubljana.
Z rajanjem nam bodo zimo pomagale pregnati tudi etnološke skupine iz Slovenije in sosednje Hrvaške ter Pihalni orkester Bežigrad.
Razposajene maškare pa čaka prostorno plesišče Kongresnega trga, saj bo za zaključek sledil še glasbeni program pod taktirko didžejke.
Najboljše otroške maske pa bodo tudi nagrajene.
Pustna tradicija v Ljubljani ima dolgo zgodovino in združuje ljudske običaje, mestne karnevalske prireditve in sodobne oblike praznovanja, še dodajajo na Turizmu Ljubljana.
Pustna tradicija na Slovenskem
Tradicija praznovanja pusta z maskami in karnevali izhaja iz starodavnih poganskih časov. V Srednji Evropi so se po letu 1300 v povezavi s krščanskimi običaji zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom.
Slovenske pustne maske in šeme so zelo slikovite, pustni običaji pa so v marsičem edinstveni in odražajo nekdanje lokalne posebnosti vaških okolij.
Najbolj znane med pustnimi šemami v Sloveniji so ptujski kurenti, cerkljanski laufarji, škoromati in podobno. V okolici Ljubljane so najbolj znane mačkare iz Dobrepolja.
