Prestolnica je že tako med najbolj onesnaženimi mesti na svetu.
Vrednost projekta sežigalnice odpadkov v Ljubljani, ki bi poleg sežiga komunalnih odpadkov proizvajala tudi toploto in električno energijo, je ocenjena na 400 do 490 milijonov evrov, med možnimi viri financiranja pa se omenja več scenarijev.
Nasprotniki in podporniki projekta bodo mnenja o njem soočili na javni tribuni konec meseca.
Potem ko je pristojno ministrstvo v začetku aprila zaključilo prvo fazo konkurenčnega dialoga v okviru lani avgusta objavljenega javnega razpisa za podelitev koncesije za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja odpadkov, na katerega se je s projektom sežigalnice odpadkov prijavila tudi Ljubljana, je znanih vse več informacij o projektu.
Projekt ocenjen na skoraj 490 milijonov evrov
Iz investicijskega načrta, ki ga je ljubljanska mestna občina nedavno objavila na svoji spletni strani, izhaja, da je vrednost projekta graditve objekta za energetsko izrabo odpadkov (TEO Ljubljana) na podlagi stalnih cen iz decembra lani ocenjena na 348 milijonov evrov brez DDV in stroškov financiranja, po tekočih cenah pa na okoli 398 milijonov evrov.
Ob upoštevanju stroškov financiranja in davka na dodano vrednost je vrednost po stalnih cenah ocenjena na 425 do 428 milijonov evrov, po tekočih cenah pa na 486 do 489 milijonov evrov.
Nosilca in predvidena investitorja projekta sta občinski podjetji Energetika Ljubljana in Vo-Ka Snaga, med možnimi viri financiranja pa je omenjenih več scenarijev.
Prvi predvideva, da bi projekt 80-odstotno financirali s posojilom, preostali del sredstev pa bi zagotovili z lastnimi sredstvi. V drugi in tretji varianti bi 20 odstotkov vrednosti investicije financirali s posojilom, isti delež bi odpadel na lastna sredstva, preostalih 60 odstotkov pa bi predstavljala nepovratna sredstva iz državnega proračuna, subvencij in evropskih sredstev.
Tretja možnost obenem predpostavlja tudi, da bo država kot koncedent pri izračunu cene storitve upoštevala amortizacijo sredstev, financiranih z nepovratnimi sredstvi.
Najbolj realistična naj bi bila prva možnost financiranja
Po prvi možnosti bi tako cena izvajanja javne gospodarske službe sežiga odpadkov dosegla 18,5 milijona evrov (215 evrov na tono sežganih gorljivih komunalnih odpadkov), po drugi 4,2 milijona (49 evrov na tono odpadkov) in po tretji 11,8 milijona evrov (137 evrov na tono odpadkov).
»Ocenjeni rezultati investicijskega programa kažejo, da je najbolj optimalna prva varianta, ki predvideva višjo ceno storitev javne gospodarske službe in predstavlja bolj realističen in vzdržen odziv na negotovosti projekta, temelji na financiranju, ki je v trenutnih okoliščinah bolj dosegljivo, in dosega pozitivno finančno in ekonomsko neto sedanjo vrednost projekta,« so izpostavili avtorji dokumenta.
TEO Ljubljana naj bi začela obratovati leta 2034 oziroma v sedmih letih od pridobitve koncesije države, kar je predvideno v 2027. Poleg sežiga komunalnih odpadkov, ki velja za regulirano dejavnost po uredbi o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, pa bi izvajala tudi dejavnosti proizvodnje toplote in električne energije.
Energijsko bo lahko obrat na letni ravni izrabljal največ 130.000 ton izključno domačih komunalnih odpadkov iz severne, zahodne, osrednje in jugovzhodne Slovenije.
TEO Ljubljana bi po načrtih ustvarila nekaj manj kot pet milijonov evrov dobička na leto.
Možne tri lokacije, dimnik še brez določene višine
Čeprav investicijski načrt obravnava postavitev objekta TEO Ljubljana na lokaciji v bližini obstoječega regionalnega centra za ravnanje z odpadki RCERO na Barju, pa se še vedno omenja tudi možnost preostalih dveh možnih lokacij – na območju Termoelektrarne Toplarne Ljubljana ob Zaloški cesti in ob Letališki cesti.
»Izbira najprimernejše lokacije bo izvedena v študiji variant, ki bo izvedena v sklopu umeščanja TEO Ljubljana v prostor,« je še zapisano v dokumentu.
Ob sežigalnici bo treba zgraditi tudi dimnik za izpušne pline. Postavitev tega naj bi stala nekaj manj kot 12 milijonov evrov brez davka, njegova višina pa še ni določena. Ljubljanski župan Zoran Janković je že velikokrat poudaril, da bo dimnik visok toliko, kolikor bo treba za preseganje meje temperaturnega obrata v zimskih mesecih.
Kritiki opozarjajo na kakovost zraka in evropsko zakonodajo
Glede okoljskih obremenitev, ki bi izhajale iz obratovanja sežigalnice, med temi se najpogosteje omenja prav vpliv na že tako problematično kakovost zraka v prestolnici jeseni in pozimi, avtorji analize navajajo, da morajo biti te znižane na najnižjo možno raven. Zato bodo pri zasnovi objekta dosledno upoštevali najstrožje emisijske vrednosti, določene v veljavnih referenčnih dokumentih o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) za sežigalnice odpadkov.
Obdelava stranskih produktov sežiganja, kot so različne oblike pepela, naj bi se v maksimalni možni meri izvajala na sami lokaciji. Odpadne produkte, ki se zaradi svojih lastnosti uvrščajo med nevarne odpadke in ki jih ni možno obdelati lokalno, bodo predali pooblaščeni organizaciji oziroma jih odpeljali na ustrezno urejena odlagališča nevarnih odpadkov v tujini.
Projekt sežigalnice spremljajo nasprotovanje in očitki o netransparentnosti pri njegovi pripravi. Nevladne organizacije in predstavniki civilne družbe, združeni pod Koalicijo za mesto, opozarjajo na nujnost strokovne, celovite in transparentne presoje pri sprejemanju dokončne odločitve o izgradnji objekta.
Pri tem izpostavljajo, da je Ljubljana, ko gre za kakovost zraka, med najbolj onesnaženimi mesti na svetu. Opominjajo tudi na problem kotlinske lege prestolnice in njenih prometnih obremenitev, zaradi katerih se mesto sooča s pogosto močno preseženimi koncentracijami delcev PM 10 in PM 2,5. Opozarjajo tudi na evropsko zakonodajo, ki v hierarhiji ravnanja z odpadki prednost pred sežigom daje preprečevanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi in njihovemu recikliranju.
Janković: Zrak bi bil čistejši, ogrevanje cenejše
Župan Zoran Janković je medtem prepričan, da bi bil s sežigalnico zrak v Ljubljani čistejši, in to zaradi ukinjenih individualnih kurišč in manj tovornjakov na cesti, ki zdaj odvažajo smeti. S sežigalnico bi bile po napovedih župana za 40 odstotkov nižje od trenutnih tudi položnice za ogrevanje.
Več informacij bo občina z javnostjo delila tudi na javni tribuni o gradnji sežigalnic, ki jo 27. maja skupaj s Celjem in Mariborom pripravlja v Kinu Šiška. Na njej bodo sodelovali tako zagovorniki kot nasprotniki projekta.
Po javni tribuni bodo po napovedih župana sprejeli tudi dokončno odločitev o morebitnem razpisu mestnega posvetovalnega referenduma o sežigalnici.
Ministrstvo: Končna odločitev morda v drugi polovici leta
S predstavitvijo bodo na dogodku sodelovali tudi predstavniki ministrstva za okolje, podnebje in energijo, so potrdili za Slovensko tiskovno agencijo. Na vprašanje, kdaj bi lahko bila sprejeta končna odločitev o podelitvi koncesij za izvajanje obvezne gospodarske službe sežiganja odpadkov, pa so ocenili, da je to »v tem trenutku še težko natančno opredeliti, saj postopek vključuje več odprtih vprašanj ter nadaljnja usklajevanja in pogajanja z vsemi sodelujočimi kandidati«.
»Ob upoštevanju trenutnega poteka postopka ocenjujemo, da bi bil lahko zaključen v drugi polovici leta,« so dodali.
Naslednja oziroma druga faza konkurenčnega dialoga je medtem osredotočena na preverjanje strokovno-tehnične usposobljenosti kandidatov, pri čemer bodo v ospredju vprašanja izbire tehnologije termične obdelave, izpolnjevanja okoljskih standardov, nadaljnjega ravnanja z odpadki oziroma ostanki sežiga ter dolgoročne vzdržnosti investicije. V tej fazi bodo potekala tudi usklajevanja koncesijskih pogodb, so še pojasnili.
