Ljubljanainfo
»V Sloveniji smo zelo blizu Bergama,« je posvaril tudi strokovni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Matjaž Vogrin.
Anton Crnjac je ob poročanju svetu zavoda o trenutnem stanju v kliničnem centru povedal, da se položaj stalno spreminja, zato se krizni štab sestaja večkrat dnevno in sproti prilagaja delovanje zdravstvenih ekip.
Po besedah Vogrina se število bolnikov s covidom-19 v Sloveniji najhitreje povečuje prav v Podravju, zato so polne že vse bolnišnice v regiji.
V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor je hospitaliziranih 191 bolnikov s covidom-19, od tega jih je na intenzivnem zdravljenju 53, dva pa sta na covidni pediatriji.
Število bolnikov v intenzivnih enotah je najvišje od začetka epidemije, kmalu bodo presegli tudi doslej najvišje število bolnikov v akutni obravnavi. Ker je mariborski po velikosti in številu zaposlenih manjši od ljubljanskega kliničnega centra, je po besedah Vogrina proporcionalno mnogo bolj obremenjen.
V UKC Maribor manjka kar 1200 zaposlenih
Od skupno 3677 zaposlenih v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor jih trenutno iz različnih razlogov manjka 821, dodatnih 421 je bolniško odsotnih, tudi zaradi izgorelosti, kar pomeni, da jih dejansko dela nekaj več kot 2400.
Na covidne oddelke je prerazporejenih okoli 450 zaposlenih, zato so se čakalne dobe na ostalih programih podaljšale. »Samo na ortopediji čaka tisoč ljudi več kot prej,« je povedal Vogrin.
»Za covidne paciente je odlično poskrbljeno, a kolateralna škoda je ogromna,« je dodal.
V prihodnje je v državi po besedah Vogrina nujno treba povečati število intenzivnih postelj in ustaviti odliv zdravstvenega kadra iz bolnišnic. Novo sprejeta zakonodaja o vlaganjih v zdravstvo je po njegovih ocenah dobra, a jo je treba uresničiti.
Štiri milijone presežka odhodkov nad prihodki
Člani sveta zavoda so se včeraj tudi seznanili z informacijo o poslovanju Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v prvih devetih mesecih letošnjega leta, ki nakazuje skoraj štiri milijone evrov presežka odhodkov nad prihodki.
Crnjac je povedal, da je ob njegovem prevzemu položaja direktorja junija letos izguba znašala šest milijonov evrov. Med ugotovljenimi problematičnimi točkami so bile »enormne zaloge zdravil in medicinskega materiala«, zato so z njihovim zmanjšanjem že dosegli določene prihranke.
»A vse se je postavilo na glavo z novim valom epidemije,« je dejal. »V danih razmerah je naša glavna skrb kvalitetna obravnava covidnih bolnikov. Posebni časi so in sedaj je nemogoče govoriti o kakšnih varčevalnih ukrepih v bolnišnici,« je dodal.
Pomočnica direktorja za ekonomske zadeve Suzana Kranjc je pojasnila, da so letos obravnavali manj bolnikov od načrtovanega, a tisti, ki so pristali v kliničnem centru, so potrebovali zahtevnejše storitve. Načrtovani odhodki v sprejetem finančnem načrtu, ki letos cilja na uravnoteženi rezultat, so najbolj preseženi pri stroških materiala, z oktobrom pa opažajo zaskrbljujočo rast stroškov energentov.
V mariborski bolnišnici velik izpad v obravnavah
Nekatere člane sveta zavoda je zanimalo, zakaj Univerzitetni klinični center Maribor med poletjem ni nadoknadil izpada v obravnavah. Vogrin je pojasnil, da so zaposlenim morali omogočiti počitek po izjemno zahtevnem spomladanskem obdobju.
»Zaradi covidnih razmer enostavno ni mogoča večja storilnost,« je zatrdil.
Svet zavoda je včeraj sicer odobril posebni program za skrajševanje čakalnih dob na področju kardiologije, radiologije in ortopedije.
Starejše novice
