Nacionalni inštitut za biologijo odgovarja na našo objavo o posekanih japonskih češnjah, ki so rasle pred novozgrajenim Nacionalnim inštitutom za biologijo na Večni poti.
V članku o poseku japonskih češenj v Ljubljani, ki smo ga nedavno objavili na Ljubljanainfo, je Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, opozarjal, da so japonske češnje po skoraj 25 letih utrpele hude poškodbe zaradi gradnje nove stavbe Nacionalnega inštituta za biologijo.
Po njegovih besedah so drevesa pomemben simbol prijateljstva med Slovenijo in Japonsko ter kulturni simbol, ki je vsako pomlad privabljal številne obiskovalce. Bile so namreč diplomatsko darilo iz Japonske.
Bavcon je opozoril, da je bilo 20 velikih dreves suhih ali na pol suhih, petnajst posušenih dreves pa so konec julija posekali.
Po njegovem mnenju so posegi in podrta infrastruktura med gradnjo močno vplivali na zdravje nasada.
Dodal je, da so opozarjali na nevarnosti za češnje, vendar jih ni nihče upošteval, in je kritično ocenil, da gradnja ogroža simbolno povezavo z naravo in kulturno dediščino.
Odgovor NIB: drevesa niso ogrožena zaradi gradnje
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so zdaj za Ljubljanainfo pojasnili, da za stanje dreves ne morejo kriviti gradnje nove stavbe ter da trditve Bavcona ne držijo.
Po njihovih podatkih za nasad japonskih češenj skrbijo od leta 2021, pri čemer sodelujejo s strokovnjaki Biotehniške fakultete in drugimi deležniki.
Strokovno mnenje Gozdarskega inštituta Slovenije je že leta 2015 pokazalo, da je od začetne zasaditve leta 2000 do 2015 odmrlo več kot 20 dreves, dodatnih deset pa je bilo v slabem zdravstvenem stanju zaradi naravnega propadanja, okužb z glivami in vpliva sončnega ožiga, so sporočili.
NIB še pojasnjuje, da so poleti 2025 morali odstraniti 15 dreves zaradi teh naravnih razlogov, posek pa je bil izveden strokovno v sodelovanju z Biotehniško fakulteto in podjetjem Tisa.
Ob tem pa zagotavljajo, da bodo v jeseni posadili nova drevesa, da ohranijo lepoto in simbolni pomen nasada.
Med gradnjo Biotehnološkega stičišča NIB so bila izvedena vsa zaščitna in omilitvena dela, vključno z ograjo okoli korenin, prepovedjo posegov v tla in stalnim nadzorom nad gradbenimi deli, so še zapisali.
Nacionalni inštitut za biologijo poudarja, da so japonsko stran sproti obveščali o vseh pomembnih korakih in da skrbijo za nasad in obstoječe mokrišče kot del naravne dediščine v krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Kdo ima prav?
Spor med Botaničnim vrtom in Nacionalnim inštitutom za biologijo razkriva razlike v oceni stanja japonskih češenj.
Bavcon opozarja na neposredne posledice gradnje, medtem ko Nacionalni inštitut za biologijo poudarja, da je propadanje dreves rezultat njihove omejene življenjske dobe in naravnih dejavnikov, gradnja pa ni glavni vzrok.
Ob tem pa si oboji prizadevajo za ohranjanje nasada in mokrišča ter za prihodnje generacije ohraniti simbolni pomen tega diplomatskega darila.
