Slika je simbolična.
Profile picture for user Nika Vajnhandl Nika Vajnhandl
Ustvarjeno dne
Pet, 19.11.2021 06:52
Se nam obeta stanovanjska zadruga na zemljišču Rakova Jelša III?

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana je pripravljen preko javnega razpisa, na katerega se lahko prijavijo stanovanjske zadruge, nameniti izbrani stanovanjski zadrugi del zemljišča Rakova Jelša III

Problem pa je trenutna zakonodaja, po kateri lahko zemljišče zadrugi nameni le odplačno in po tržni ceni. Cene zemljišč pa so v Ljubljani tako visoke, da bi nakup takšnega zemljišča naredil najemna stanovanja podobno nedostopna, kot so najemna stanovanja na trgu. 

Zakonodaja ne dopušča stanovanjskih zadrug

Pri stanovanjski zadrugi Zadrugator menijo, da brez spremembe zakonodaje v Ljubljani, ob takšnih cenah zemljišča in gradnje, projekt stanovanjske zadruge ne bo mogel zaživeti. 

V primeru, da se zakonodaja spremeni, bo lahko zadruga ponujala dostopna stanovanja v dolgoročni najem. Takšna stanovanja trenutno ponujajo le javni stanovanjski skladi – vendar uspejo zadostiti le približno deset odstotkov potrebe. 

Stanovanjske zadruge bi tako lahko dopolnile delovanje javnih stanovanjskih skladov in pomagale okrepiti ponudbo dostopnih, kakovostnih in stabilnih najemnih stanovanj, ki so tudi po Nacinalnem stanovanjskem programu opredeljena kot stanovanja, ki jih v Sloveniji najbolj potrebujemo – sploh v urbanih okoljih. 

Osnova, da se sodobne in dostopne stanovanjske zadruge sploh lahko razvijejo, je torej zakonodajna ureditev, ki omogoča določene javne spodbude za razvoj zadružništva.

Tu govorimo predvsem o ugodnem dostopu do primernih zemljišč na katerih zadruga pridobi stavbno pravico, medtem ko zemljišče ostane trajno v javni lasti, možnosti pridobitve ugodnih in dolgoročnih povratnih sredstev ali poroštva pri kreditu.

Da bi v Ljubljani sploh lahko dobili prve stanovanjske zadruge bi bilo nujno za ta namen zagotoviti tudi nek del nepovratnih sredstev – da se lahko sistem stanovanjskega zadružništva v Sloveniji sploh vzpostavi. 

Zagotavljanje javnega interesa po dostopnih in kakovostnih najemnih stanovanjih je torej osnova, vse naprej pa je odvisno od razpisa in izbrane zadruge. 

»Verjamemo, da bi ob zakonodajni spremembi zaživela prva stanovanjska zadruga v Ljubljani, kateri bi hitro sledile še druge,« za Ljubljanainfo razlagajo iz Zadrugatorja.

Povpraševanja je veliko

Povpraševanja in pobud za stanovanjske zadruge je v zadnjih letih po zelo različnih krajih po Sloveniji vse več, na kar kaže tudi anketa Zadrugatorja Vprašanja za stanovanja. 

Anketa je pokazala, da bi se 72 odstotkov anketiranih verjetno ali zelo verjetno odločili za tovrstno skupnostno rešitev stanovanjskega problema, če bi bil bile na voljo. 

Stanovanjske zadruge se lahko vzpostavijo kot novogradnje ali prenove večjih objektov, pri katerih je možna ureditev v večstanovanjskih enot. Slednjih je v Ljubljani sicer izredno malo – oziroma je problem razdrobljeno etažno lastništvo.

»Zato za Ljubljano vidimo predvsem potencial za novozgrajene stanovanjske zadruge,« povejo in dodatno pojasnjujejo, da za tiste, ki bodo hotele ponujati dostopna stanovanja, to pomeni, da so odvisne od javnih akterjev in zemljišč v njihovi lasti. 

Aktivna stanovanjska skupnost

Zaradi soodločanja in spodbujanja povezovanja med stanovalci imajo zadruge pogosto aktivno stanovanjsko skupnost in raznolike skupnostne prostore – najpogosteje večnamenski prostor s kuhinjo, ki lahko gosti različne aktivnosti in se čez dan lahko uporablja tudi kot delovno okolje, skoraj vedno tudi skupnostno pralnico in sušilnico, pogosto pa se v zadrugah vzpostavi še kaka delavnica, knjižnica ali skupnostni vrtiček. 

Stanovanjska skupnost in skupnostni prostori pa se praviloma odpirajo tudi navzven in ponujajo razne dogodke, aktivnosti ali souporabo prostorov tudi drugim prebivalcem mesta.  

Načeloma se zadruge zavzemajo za to, da bi lahko bile deležne javnih ugodnosti - ugoden dostop do zemljišča, ki ostane v javni lasti, ugodna povratna sredstva in za prve projekte tudi nekaj nepovratnih sredstev.

Kdo je lahko najemnik stanovanj stanovanjske zadruge?

To je odvisno od vsake posamične stanovanjske zadruge, ki lahko pogoje določi v svojih pravilih. 

Zadruge ponujajo dolgoročno dostopna stanovanja tistim, ki še nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja - ali trenutna rešitev ne ustreza več njihovim potrebam - in ustrezajo dohodkovnemu standardu za neprofitna stanovanja s samoudeležbo. 

Cene stanovanj v zadrugi

Cena stanovanj v zadrugi je zmeraj odvisna od stroškov za izgradnjo ali prenovo zadružnih stanovanj. 

V Zadrugatorju se zavzemajo za izgradnjo najemne stanovanjske zadruge, kjer najemnina ne bi presegala osem evrov na kvadratni meter – to je toliko kot so trenutne stroškovne najemnine Republiškega stanovanjskega sklada na Brdu. 

Ta cena se marsikomu sliši zelo visoka, a če pogledamo povprečne tržne cene najemnih stanovanj v Ljubljani, se te gibljejo med 13 in 15 evrov na kvadratni meter - pri čemer gre za stanovanja, ki ne zagotavljajo nobene stabilnosti ob izredno kratkih najemnih pogodbah.

»Ker ima tudi zadruga stroškovno najemnino, bomo, ob trenutnih cenah gradnje in zemljišč, s ceno zelo težko prišli kaj nižje,« povedo za Ljubljanainfo.

Stanovanjske zadruge v tujini

Trend pri že dalj časa obstoječih zadrugah v tujini, ki ga lahko opazujemo, pa je, da se ta razlika med tržno in zadružno – stroškovno najemnino skozi čas le še povečuje. 

Graf iz predstavitve Claudie Thiesen prikazuje rast najemnin v Zürichu, kjer zadružna stanovanja predstavljajo kar 20 odstotkov vseh stanovanj:

Vir: Zadrugator

Starejše novice