Že drugo leto zapored v Ljubljani izvajajo akcijo Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle, s katero poudarjajo pomen pozne košnje za čebele in druge opraševalce.
»V Ljubljani skrbimo za naše okolje in živimo v sožitju z naravo. Zavedamo se, da urejeno, čisto in zeleno okolje pomembno vpliva na kakovost življenja vseh. S tem sledimo trajnostnemu razvoju našega mesta, ohranjamo in večamo biodiverziteto, hkrati pa zmanjšujemo ogljični odtis,« razlagajo iz Mestne občine Ljubljana.
Na izbranih javnih zelenih površinah v mestu s kasnejšo košnjo opozarjajo na pomen ohranjanja travniške rastlinske strukture, ki daje pašo opraševalcem, od medonosnih čebel do številnih divjih opraševalcev. Pri tem še posebej izpostavljajo čebele in njihov pomen za naravo in človeka.
Medovite rastline za pašo čebel
Na javnih površinah zasajajo predvsem medovite trajnice in avtohtone vrste. Čebelam prijazne rastlinske vrste za zelenice so med drugim čemaž, čišljak, gadovec, jarica, teloh, navadni mali zvonček, kronica, turška detelja, dobra misel, spomladanski jeglič in travniška kadulja. Za gredice so primerni kraški šetraj, hermelika, ožepek, gorski jelenovec, gorski luk, rumenkasti luk, drobnjak in sivkastobela črna meta, med drevesi in grmovnicami pa mali jesen, navadni mokovec, mali carjevič, tepka, češnja; rumeni dren in rešeljika.
Tudi vi se pridružite pri skrbi za čebele in druge opraševalce in tudi vaše trate pokosite pozneje, ko cvetlice že odcvetijo.
Izjemen pomen čebel za življenje vseh
Čebele so naše nepogrešljive sopotnice. Z opraševanjem skrbijo za našo hrano, z medom in drugimi pridelki pa krepijo naše zdravje.
Na območju Ljubljane deluje kar 350 čebelarjev, ki gospodarijo z več kot 4500 čebeljimi družinami.
Večina čebelari na podeželju, ki predstavlja kar dve tretjini vsega območja Mestne občine Ljubljana.
Vedno več pa je tudi tistih, ki se odločajo za čebelarjenje znotraj avtocestnega obroča. Tu tako v zadnjem času sledimo razvoju tako imenovanega urbanega čebelarjenja. Ta temelji na gibanju za ozelenitev mestnih naselij, trendu zdravega načina življenja, želji po samopreskrbi in celostnem stiku z okoljem ter dvigu družbene ozaveščenosti o pomembnosti čebel za ohranjanje ekosistema in naše preživetje. Dober primer urbanega čebelarja, je Franc Petrovčič, ki skrbi za čebele na strehi Cankarjevega doma.