Ozrli smo se na leto, ki se poslavlja. Preberite, kako so mu bile naklonjene rojenice.
Leto 2023 se je za ljubljanskega župana Zorana Jankovića začelo s koalicijskim sporazumom o šestih projektih mestno-državnega pomena, a je vzdušje kaj hitro pokvaril spor z Danijelom Bešičem Loredanom, takratnim ministrom za zdravje. Kamen spotike so bile ministrove izjave, da namerava ljubljanski župan prodati dve enoti Zdravstvenega doma Ljubljana, ki sta zgrajeni na dobrih zemljiščih. Napetosti je na koncu miril predsednik vlade Robert Golob.
Pozornost se je nato preusmerila na gradnjo povezovalnega kanala C0, saj so nekateri svoje nestrinjanje s projektom izrazili na kraju, zaradi česar so posredovali policisti in redarska služba.
»Svojo pravico in lastnino bomo zaščitili,« je takrat poudaril župan.
Posredovanje je tekom leta bilo potrebno še večkrat.
Podobno suveren je bil ob snežni pošiljki, ki je sredi januarja pobelila Ljubljano.
»Sneg nas ni presenetil,« je zagotovil župan, ki je bil z delom zimske službe zadovoljen.
Le nekaj dni pozneje Komisija za preprečevanje korupcije ni potrdila sumov nasprotja interesov pri direktorici Zdravstvenega doma Ljubljana Antoniji Poplas Susič. Postopek so zato ustavili.
Iz očitkov v prijavi je izhajalo, da je direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana, kjer torej opravlja poslovodno funkcijo, obenem vpisana tudi kot edina ustanoviteljica Zdravstvenega zavoda Multimedicus, v katerem prav tako opravlja poslovodno funkcijo. Poplas Susič je ves čas uživala županovo zaupanje.
Sledilo je županovo zagotovilo, da Energetika Ljubljana do konca aprila ne bo zviševala cen toplote. Zvišala jih bo s 1. januarjem 2024.
Februarja je odmevalo izplačilo dodatka za redno delovno uspešnost Poplas Susič. Janković je to podprl.
»Trdim, da je Poplas Susič odlična direktorica, in mislim, da izvaja prave ukrepe.«
Marca je sledila novica, da bo Mestna občina Ljubljana na odločitev višjega sodišča, ki je potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča in parcelo z vrtovi, ki jo je Mestna občina Ljubljana kot svoj delež vložila v podjetje Bežigrajski športni park, prisodilo naselju Fond, vložila pobudo za revizijo.
V zgodbo o gradnji kanala C0 se je vmešala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar – dejala je, naj se ustvari, da se vsi deležniki pogovorijo. Župan je izjavo naslovil: dejal je, da poziva ne razume, saj se ravnajo po slovenski zakonodaji in evropskih usmeritvah. Dejal je še, da se mu izjava ne zdi primerna, saj ne ve, s kom naj se pogovarja.
Aprila je bila zaključena kampanja Podnebni zločin 2023 nevladne okoljske organizacije Greenpeace, v kateri so ljudje z javnim glasovanjem izbrali, kdo je zagrešil najhujši podnebni zločin. Največ glasov je dobil ljubljanski župan Janković, in sicer »zaradi greenwashinga pri načrtovanju podnebno nevtralne Ljubljane«.
Maja je nova glavna obravnava v sojenju ljubljanskemu županu in soobtoženim, ki jim tožilstvo očita oškodovanje evropskih sredstev in preslepitve bank v zadevi Stožice. Janković naj bi pri tem zlorabil položaj, da bi omogočil pridobitev velike protipravne premoženjske koristi.
Gora se je zatresla z novico o odlovu nutrij na območju krajinskega parka Ljubljansko barje. Janković je v zvezi s tem dejal, da je treba zaupati stroki in da občina to področje prepušča organom na ravni države.
Po protestu kmetov je sledila podražitev parkirnin v mestu ter uvedba globe v višini 160 evrov za posameznike, ki bi v ožjem središču mesta brez posebne dovolilnice vozili težka tovorna vozila, delovne stroje ali traktorje. Župan je takrat zavrni očitke, da z odlokom ciljajo na ravno te kmete.
»Ko bo protestnik na kakšnem prijavljenem protestu dobil kazen, naj mi jo kar domov prinese,« je pozval.
Strasti je moral miriti tudi po tistem, ko se je javno izpostavila mama otroka z Downovim sidromom, ki ga ponudniki počitniškega varstva niso sprejeli – nekatere od teh organizacij sofinancira tudi Mestna občina Ljubljana. Otroku spremljevalca niso mogli zagotoviti, zato se je odločitev županu zdela razumna. Ni pa odobraval javnega izpostavljanja primera. Takrat je še opozoril na sledeči problem: kako v varstvo vzeti otroka z Downovim sindromom oziroma s posebnimi potrebami izven Ljubljane, ker vsi želijo v Center Janeza Levca, ker pravijo, da je najboljši.
Maja so v ospredju bili zastoji v Ljubljani. Župan ni slepomišil: prometni kaos bo še trajal.
»Dejstvo je, da nas prometni kaos še čaka. Najhujši del bo izgradnja železniške postaje.«
Sledila je napoved:
»Trdno sem prepričan, da bo Slovenija letos stala, kajti naše cestno omrežje enostavno ne prenese takega števila avtomobilov. Po mojem mnenju peti in šesti pas ne pomenita dodatnega prometa, kajti ne vem, od kje bi prišel. Omogočila pa bi hitrejše praznjenje.«
Junija je sodišče Jankovića in soobtožene oprostilo obtožb v zadevi parkirišča v Stožicah. Takrat je spomnil, da je to šesti primer, ki ga proti njemu vodi ista tožilka Blanka Žgajner, po petih pravnomočno zaključenih primerih, ko je bil oproščen obtožb ali pa je bil postopek proti njemu ustavljen, se, »dokazuje njena neizmerna želja, da me obsodi, če ne na sodišču, pa v javnosti«.
Julija se je izrisala namera o združitvi vseh 23 javnih vrtcev z namenom optimizacije poslovanja.
»Osnovna želja je tudi lažji prehod med zaposlenimi v istem vrtcu, kajti javni razpisi niso potrebni, zagotavljanje delovnih mest in nadomeščanja,« je dejal takrat.
Po avgustovskih poplavah je dejstvo, da prestolnica ni utrpela večje škode, pripisal uvedenim protipoplavnim ukrepom.
»Bila bi tragedija, če se ti projekti ne bi končali v predpisanem roku in bi ta sredstva zapadla,« je dejal.
Kar nekaj prahu je dvignila omejitev motornega prometa med bloki na območju Ulice bratov Učakar.
»Steze so odprte za intervencijo, in ne za vožnjo do svojih domov ali lokalov,« je takrat dejal Janković.
Oktobra je 35 let delovanja z ognjemetom v središču Ljubljane ovekovečila navijaška skupina Green Dragons. Pirotehnični spektakel, ki ni bil prijavljen, je požel kar nekaj kritik. Janković je takrat napovedal, da se bo osebno opravičil vsakemu meščanu in meščanki, ki se bo pritožil zaradi dogajanja.
Isti mesec je župan podjetju, ki je na prvi dražbi za utico na Prešernovem trgu ponudilo 51.500 evrov, nato pa odklonilo podpis pogodbe, prepovedal udeležbo na ponovljeni dražbi. Kot je dejal, je šlo za neodgovorno dejanje.
Novembra je sledila ovadba župana zaradi kanal C0, in sicer zaradi očitka o generiranju sistemske korupcije. Kazensko sta ga ovadila ljubljanska svetnica Vesna Jasminka Dedić član organizacije AAG Miha Jazbinšek. Županov odziv? Dejal je, da gre za pravico vlagateljev.
»Če bosta to naredila, pa je moja pravica, da vložim ovadbo zaradi krive ovadbe,« je dejal. »To ne bo prva ovadba proti meni, a poudarjam še enkrat - popolnoma mirno spim. Ne bi pa rekel, da je zelo prijetno. Če gospa mestna svetnica in gospod Jazbinšek menita, da me bosta s tem strašila, me ne bosta,« je sklenil.
December je zaznamoval homofobni incident, ki ga je župan ostro obsodil.
»Očitno nimajo prave vzgoje, ki pomeni, da se ne delimo po barvi kože, spolu, veroizpovedi ali političnem prepričanju,« je dejal. »Moje mnenje se ni spremenilo: živimo skupaj in spoštujemo vse različnosti,« je zagotovil. Odgovor mestne občine na incident pa je mavrična zastava, ki bo na mestni hiši »ostala kar nekaj časa«.