Za naslednji teden so upokojenci v Ljubljani na Trgu republike napovedali protestni shod, že 18. po vrsti, nato pa so s pobudo glede poprave krivic pri odmeri pokojnin odšli k predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič.
Malo pred poldnevom je na Trgu republike potekala tiskovna konferenca stranke Glas upokojencev in Inštituta 1. oktober.
Predstavili so organizacijo kampanje za referendum o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti ter protestni shod, ki bo 23. aprila prav na Trgu republike, ob 15. uri.
Nato sta Pavel Rupar, predsednik stranke Glas upokojencev in Alenka Orel, predsednica sveta stranke Glas upokojencev odnesla pobudo za vložitev zakona o popravi krivic pri odmeri pokojnin moškim in ženskim upokojencem v Državni zbor. Kot sta dejala, sta jo izročila predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič.
Rupar je napovedal, da bo ta shod, že 18. vrsti, poseben.
»Plesali bomo! To bo drugačen shod, obrnjeni bomo proti parlamentu in ne proti stolpnicama na Trgu republike, kot običajno. Tako nas bodo morali tisti iz parlamenta gledati skozi svoja okenca,« je med drugim povedal.
Razlogi za shod so tudi predlagana pokojninska reforma.
»Reforma je škodljiva, krivična in zgrešena. Prinaša nižje pokojnine bodočim upokojencem, podaljševanje delovne dobe in ignorira dejanske življenjske razmere starejših.«
Obregnil se je tudi ob »elitne pokojnine«, ki se financirajo iz pokojninskega sklada.
»Privilegij nekdanjih politikov in funkcionarjev nimajo več mesta v pravični družbi.«
Omenil je še zdravstveni sistem »v razsulu« ter da »zdravstvena reforma ni reforma, ampak zamegljevanje odgovornosti«.
Pobuda za popravo krivic pri odmeri pokojnine
Nato je kot govornica nastopila Orel, ki je podrobneje predstavila pobudo zakona o popravi krivic pri odmeri pokojnin moškim in ženskim upokojencem.
To pobudo sta z Ruparjem vložila v Državni zbor s pobudo za zbiranje pet tisoč podpisov.
Gre za moške in ženske upokojence, ki so se upokojili v obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2022 z odmernim odstotkom določenim z ZPIZ-2, moški v višini največ 57,25 za polno pokojninsko dobo, ali zmanjšanim za 1,25 odstotka za vsako manjkajoče leto delovne dobe v primeru starostne upokojitve z izpolnitvijo 65 let starosti, ženske pa v obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2017 v višini, nižji od 63,50 odstotka.
»Sprejem zakona je nujen za odpravo neenakopravnega položaja, v katerem so se znašli moški upokojenci, katerih pokojnine so bile v primerjavi z ženskami, za katere je ZPI2 določal višje odmerne odstotke in s tem tudi višje pokojnine ob enaki višini vplačil v pokojninsko blagajno ter nujen tudi za odpravo neenakopravnega položaja žensk, ki so se upokojile v obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2017 z nižjimi odmernimi odstotki od 63,50 za polno dobo, ali dodatno znižanimi v primeru starostne upokojitve,« je poudarila Orel.
Povedala je še, da je bilo v EU že več tožb zaradi diskriminacije po spolu pri izračunu pokojnin ter da so se vse tožbe končale v korist tožnikov.
V skladu z EU direktivo bi morala Slovenija takšno diskriminacijo odpraviti v šestih letih po vstopu v EU, torej maja 2010.
