V spletni galeriji, kamor muzej sproti objavlja prijave, je ta teden enajst zbirk.
Mestni muzej Ljubljana ob 90-letnici zbira ljubiteljske zbirke in zgodbe, ki so za njimi. Ne iščejo dragocenosti. Prijave so odprte do 30. novembra, izbrane zbirke bodo spomladi razstavljene v muzeju.
»Poglej na tisto polico. Odpri tisto omaro. Kje je tisti album? Tista škatla?« S takšnim povabilom se začne poziv »Moja zbirka, moja zgodba«, s katerim Mestni muzej Ljubljana išče zbirke, ki jih ljudje hranijo doma. Lahko so velike ali majhne, stare več desetletij ali šele nastajajo.
Muzej kot primere navaja kamenčke, gumbe, razglednice, pisma, vstopnice, fotografije, listke, keramične figurice in nalepke. Dragi predmeti in popolne zbirke niso pogoj. »Zanima nas zgodba, ne popolnost,« piše v pravilih poziva.
Kozarec svinčnikov in 1.765 podstavkov
V spletni galeriji, kamor muzej sproti objavlja prijave, je ta teden enajst zbirk. Najmanjša je v kozarcu. Živa Čebulj nikoli ni mogla zavreči do konca ošiljenih svinčnikov, zato jih hrani. Z vsakim svinčnikom, ki se porabi, se zbirka poveča. »Krajši ko je svinčnik, dragocenejši je,« je zapisala.
Igor Karničnik je začel zbirati podstavke za pivo kot študent, pred več kot 30 leti, po srečanju s prijatelji v Gradcu. Danes jih ima 1.765, shranjene so v desetih mapah, nove mu prinašajo tudi prijatelji s potovanj.
Zoran Grgič zbira modele avtomobilov. »Začelo se je s kupovanjem modelov sinu, v resnici pa sebi,« priznava. V merilu 1:18 se je ustavil pri okoli 200 modelih, v merilu 1:43 jih ima še okoli 70. Zbiratelj, ki je želel ostati neimenovan, pa nima modelov, ampak prave avtomobile. Zbira jih že 22 let in jih ima več kot 40, išče predvsem redke in manj znane modele. »To ni več samo hobi, zadeva je tako obsežna, da močno vpliva na moje življenje,« je zapisal.
Metod Mališnik ima okoli 50 nožev. »Imam zbirko nožev, ki imajo za sabo nekakšno zgodbo,« je zapisal. Zgodbe je zbral v osnutku knjige in upa, da bo nekoč izšla. Marjan Poljanec hrani okoli 200 reklamnih listov za filme, ki si jih je kot najstnik ogledal v kinu v Idriji. »Zame so še vedno zelo zanimive, a jih ne utegnem več prebirati.«
Saba Skaberne že 18 do 20 let zbira ovojne papirčke, v katere so zaviti citrusi. »Povezujem jih z nekakšno nostalgijo po soncu in morju in razkošjem.« V galeriji so še skodelice Starbucks z znamenitostmi krajev, kjer jih je kupil ljubitelj kave in potovanj, brivski pripomočki, stari zemljevidi slovenskih dežel in predmeti iz začetkov kolesarstva pri nas. Borut Žunič med drugim hrani okrašen pokal iz leta 1890, ki ga je ljubljanski kolesarski klub podelil enemu od svojih članov, in potovalno kolo Puch iz časa pred prvo svetovno vojno.
Kako se prijavite
Prijava je na spletni strani mojazgodba.mgml.si. Potrebujete naslov zbirke, kratek opis, zakaj ste jo začeli, do pet fotografij in kontakt. Elektronski naslov ne bo objavljen, prijavite se lahko tudi anonimno. Poziv je namenjen prebivalcem osrednje Slovenije, rok je 30. november.
Prijave najprej objavijo v galeriji. Po koncu poziva bo strokovna komisija muzeja izbrala zbirke za razstavo, ki bo spomladi 2027 v Mestnem muzeju na Gosposki ulici. Prijava razstave ne zagotavlja. Izbrane predmete muzeju posodite, ostanejo vaši in jih po razstavi dobite nazaj.
»Vsaka zbirka, tudi majhna ali neobičajna, nosi sled človeka, njegovega časa, spominov in navad,« je ob pozivu zapisala kustosinja dr. Bernarda Županek, ki projekt vodi.
Muzej, ki zbira od leta 1937
Mestni muzej Ljubljana je bil ustanovljen leta 1935. Leta 1937 je v Turjaški palači pokazal prvo zbirko, o življenju in bivalni kulturi ljubljanskih meščanov. Od takrat zbira, hrani in raziskuje predmete, zato 90-letnico praznuje prihodnje leto. Poziv je prvi dogodek ob obletnici.
Danes hrani več kot 70.000 predmetov. Najbolj znan je leseno kolo z osjo z Ljubljanskega barja, staro okoli 5.200 let, ki velja za najstarejše na svetu. Pri meščanih muzej ne zbira prvič: med epidemijo leta 2020 je zbiral fotografije, posnetke in vtise o življenju v Ljubljani.
