Na soočenju Regije v ospredju, ki smo ga pripravili spletni mediji skupine Moji Mediji in televizija IDEA, so politiki razpravljali tudi o počasnih železniških povezavah, tretji razvojni osi in dostopnosti javnega prevoza.
Pred državnozborskimi volitvami je medijska družba Moji Mediji, del katere so Ljubljanainfo, Mariborinfo, Ptujinfo, Sobotainfo, Dolenjskainfo, Gorenjskainfo in Pomurec, skupaj s televizijo IDEA, pripravila edino soočenje predsednikov strank, kjer so bile v ospredju regije.
Mnenja so soočili:
- Urša Zgojznik, sopredsednica stranke Vesna, združena lista Levica in Vesna,
- Jernej Vrtovec, predsednik stranke Nova Slovenija,
- Matej Arčon, podpredsednik stranke Gibanje Svoboda,
- Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke,
- Anže Logar, predsednik stranke Demokrati in
- Dejan Židan iz stranke Socialni demokrati.
Promet in infrastruktura sta bili ključni temi soočenja, kjer so se kandidati dotaknili počasnih železniških povezav, velikih infrastrukturnih projektov in prevozne revščine.
Pot z vlakom iz Kopra do Hodoša čez majhno Slovenijo še vedno traja več kot eno uro dlje kot iz Ljubljane do Münchna.
Še en podatek: 60.000 Slovencev je prevozno revnih. To so ljudje, ki živijo pod pragom tveganja revščine in hkrati nimajo dostopa do zadovoljive ponudbe javnega prevoza. Ne morejo do službe, ne morejo do zdravnika ali šole brez avtomobila.
Slovenija je v vrhu Evropske unije po deležu voženj z osebnim avtomobilom, javni prevoz pa pokriva le 14 odstotkov poti.
Počasne železniške povezave
Vrtovec (NSi) je kot rešitev izpostavil novo hitro železniško povezavo med Ljubljano in Mariborom.
»Takrat, ko bo zgrajena nova železniška povezava, hitra železnica Ljubljana–Maribor. Po obstoječih tirih do Maribora v bistvu ne moremo biti konkurenčni. Tudi če imamo hitre vlake, ne moremo biti konkurenčni prevozu z avtomobilom,« je dejal.
Ob tem je poudaril tudi potrebo po hitrejšem umeščanju infrastrukturnih projektov v prostor.
Regionalne povezave in razvoj
Židan (SD) je poudaril, da bo nova železniška povezava koristila tudi vzhodu države.
»Treba bo zgraditi novo progo, narediti novo traso, a je to strateški projekt Slovenije? To seveda je strateški projekt Slovenije, od katerega bo pa imelo korist tudi Prekmurje in Pomurje,« je dejal.
»Ideja, da bi znotraj obstoječe proge Maribor–Ljubljana lahko bistveno pospeševali, na koncu pridemo do hitrosti še vedno tam, kjer je bila Marija Terezija,« je dodal.
Opozoril je tudi na izboljšanje dostopnosti Pomurja po izgradnji hitre cestne povezave proti Murski Soboti.
Tretja razvojna os kot ključni projekt
Velik del razprave je bil namenjen tudi tretji razvojni osi, enemu največjih infrastrukturnih projektov v državi. Dolenjci pravijo, smo kot drugorazredni državljani. Predsednik stranke Demokrati Anže Logar je glede tega poudaril, da bi morali infrastrukturne projekte povezati v enoten razvojni načrt države.
»Pripravili smo poseben koncept infrastrukturnega razvoja Slovenije preko tako imenovanega načrta razvoja Slovenije, v katerega bodo vključeni vsi infrastrukturni projekti, tretja razvojna os, hitra železnica Maribor–Koper, vsi koridorji, šest pasov na avtocestah,« je dejal.
Arčon (Gibanje Svoboda) je ob tem opozoril, da so zamude pri projektih pogosto posledica zakonodajnih postopkov in evropskih pravil.
»Tu je bil problem zakonodaje in postopkov, ki jih je tudi že kolega Vrtovec omenil, zaradi samih pritožb se je morala zakonodaja spremeniti v smislu podrejanja evropske uredbe,« je dejal.
Prevozna revščina in centralizacija
Janša (SDS) je problem prevozne revščine povezal s centralizacijo države.
»Takrat, ko bo Slovenija manj centralizirana. Ker zdaj gre vse v Ljubljano, 130.000 se nas vozi vsak dan v Ljubljano, ki se duši v prometu,« je dejal.
Po njegovih besedah bi bilo treba več odločanja in razvoja prenesti v regije.
Zgojznik (Vesna) je opozorila, da gospodinjstva v Sloveniji velik delež prihodkov namenijo avtomobilom, kar dodatno poglablja mobilnostno revščino.
»Mobilnostna revščina se rešuje z javnim potniškim prometom, ki je dostopen, učinkovit in poceni,« je poudarila.
Različni pogledi na prometni razvoj
Razprava je pokazala tudi razlike v pogledih na prihodnji razvoj prometnega sistema.
Vrtovec je poudaril potrebo po novih cestah in širitvah avtocestnih pasov, medtem ko Zgojznik meni, da širjenje cest ne bo zmanjšalo števila avtomobilov na cestah.
»Noben tretji, peti ali pa sedmi pas na avtocesti ne bo zmanjšalo števila avtomobilov na naših cestah. Los Angeles ima 12 pasov, pa čakajo po dve uri za vstop v mesto,« je dejala.
Po njenem bi morala država več vlagati v železniški in avtobusni potniški promet ter ga narediti cenovno dostopnega.
Kandidati so se sicer strinjali, da so dolgotrajni postopki umeščanja v prostor in pravni zapleti eden glavnih razlogov za počasno izvajanje infrastrukturnih projektov.
