Društvo Divja so ga ustanovili leta 2016. Organizirajo dogodke in tabore v divjini, ki temeljijo na osebnostni rasti, izobraževanju in ustvarjanju.
Z zavestnim doživljanjem lepot in s spoznavanjem skrivnosti narave ter tematskimi delavnicami se udeleženci močneje povežejo sami s seboj in s stvarstvom. Tabore, na katerih se tovrstnih stvari naučijo in jih poskušajo kasneje prakticirati v vsakdanjem življenju, prirejajo enkrat do dvakrat letno.
Globoko v Kočevskem gozdu
Letos prirejajo že sedmi tabor, ki bo potekal, od 11. do 17. julija, v Mokrem potoku, globoko v Kočevskem gozdu. Tabor je namenjen osebnemu preboju, povezavi z naravo ter prebuditvi pozabljenih znanj. Danes se tam nahaja ekološka vas, ki so jo zgradili trenutni prebivalci. Temelji na trajnostnih načelih s poudarkom na samooskrbi v sožitju s soljudmi in naravo.
Organizatorka tabora Preboj Iva Hari je za Ljubljanainfo zaupala več o poteku in namenu letošnjega tabora:
»Skupaj sem zbrala ljudi in ustvarila program. Nekateri ljudje potrebujejo prostor, v katerem se počutijo varno, drugim pa občutek varnosti predstavljajo ljudje. Menim, da je narava okolje, kjer se lahko oseba počuti varno. Ko sem se sama znašla v težki situaciji in sem bila slabe volje, sem se vedno zatekla v naravo. Tam se se počutila bolje.
S tem namenom bo tabor Preboj potekal med drevesi v gozdu, kjer bomo imeli različne delavnice, ceremonije in meditacije.«
Bi si upali preživeti noč v gozdu?
Tabor bo potekal v kočevskem gozdu, ki je poln živali in življenja. Udeleženci v to okolje prihajajo z zavedanjem, da so samo gosti v gozdu, saj bodo en teden bivali v sožitju z naravo, izpostavlja organizatorka. Z ognjem si bodo ustvarjali luč, skozi gozd pa jih bo vodila polna luna. Skupaj bodo nabirali in spoznavali tudi divje rastline in sodelovali pri pripravi divje hrane.
Na taboru bodo v jutranjih urah izvajali meditacijo in dihalne vaje. Poleg vseh delavnic in meditacij še udeležence čaka en dan posta, dan tišine in noč ritualnega prehoda, kjer bodo noč preživeli v gozdu.
Sogovornica pove, da preživljanje noči v gozdu izhaja iz indijanske kulture. Slednje v njihovi kulturi traja pet dni in štiri noči. Indijanci v tem času ne spijo, ne jedo in ne pijejo vode. Ritual prakticirajo tudi na Slovaškem.
Ljudje izgubljamo sedanji trenutek
Namen letošnjega tabora je, da se z udeleženci vrnejo k življenjskim osnovam in se poskušajo zavedati čim več trenutkov v dnevu. Pozornost bodo usmerili predvsem na dihanje, hojo in na življenje v sedanjosti.
»Za ljudi si želim, da bi ugotovili, katere stvari v življenju zares potrebujejo in katere so nam pravzaprav odveč. Želja je, da se v zavesti ljudi zgodi premik in da v prihodnosti ne bodo živeli samo v glavi, ampak se bodo enostavno prepustili življenju. Povabilo je, da s seboj ljudje ne prinesejo tehnoloških naprav in da si vzamejo čas zase.
Na taboru bomo z udeležencih skušali doseči to, da ne bomo z občutji v preteklosti ali prihodnosti, ampak v tem trenutku, sedanjosti. Večino slabih čustev si prikličemo, ker ne živimo v sedanjem trenutku. Dani trenutek je vse, kar obstaja okoli nas. Zakaj se obremenjujemo s tem, kaj se je dogajalo v preteklosti ali s tem, kaj bo jutri? S tem izgubljamo sedanji trenutek.«
Naj bo odhod v sodobni svet počasen in zavesten
Sogovornica je povedala, da je program osnoven, ampak za marsikoga izven cone udobja. Trajal bo en teden, čas bo za prihod, doživljanje prijetnih in manj prijetnih trenutkov ter za odhod.
»Nočem, da ljudje s tabora odidejo vzhičeni, saj ta energija in vzhičenost sčasoma popustita in ljudje padejo v depresijo ter doživijo zaustavitev sistema. Želimo doseči, da bo proces integracije v celoti stekel in da bo odhod v sodobni svet počasen in zavesten.«
Tabora se običajno udeležuje več žensk, saj se pogosteje ukvarjajo z duhovno rastjo, je povedala. Dodala je, da so ženske v teoriji bolj intuitivna bitja in čustveno inteligentnejša. Moški pa so po njenih besedah tisti, ki so dobili fizično moč. Lani so na taboru imeli prostovoljko, ki je bila stara 74 let. Letos jih je večina starih dobrih 30 let.
»Želim si, da bi ljudje živeli s tokom življenja«
To, da smo se nekje rodili, da pripadamo določeni družini in da smo zdravi, nam je dano, zato moramo to toliko bolj ceniti. Veliko ljudi je ujetih v ta sistem, predvsem zaradi sebe in pohlepa po več.
»Najbolj spoznaš sebe, če živiš preprosto, s čim manj stvarmi in v naravi. To želimo na taboru doseči, da ljudje vidijo, da večino stvari, ki jih imajo jih pravzaprav zares ne potrebujejo. Želela bi si, da ljudje živimo s tokom življenja kot se nam ponuja in da se nam povrne intuicija.
Včasih so prijatelje obiskali ob dobrem dnevu, kar tako brez posebnega razloga. V današnjem svetu pa izgubljamo ta občutja. Preveč smo priklopljeni na splet. Najboljše stvari se po navadi zgodijo takrat, ko jih ne načrtujemo. Veliko bolj bi morali zaupati življenju in stvarem, ki jih počnemo,« je sklenila Iva Hari.
Starejše novice
