Policija kot pogrešano obravnava tisto osebo, ki je iz znanih ali neznanih vzrokov odsotna iz določenega okolja, o čemer je policija obveščena oziroma to sama ugotovi, za izsleditev te osebe pa so izvedeni določeni ukrepi.
V evidenci pogrešanih oseb je bilo 4. novembra letos vpisanih 234 oseb, samo v letošnjem letu je v Sloveniji še vedno pogrešanih sedem oseb, ki jih še vedno iščejo. Na območju Policijske uprave Ljubljana sta letos še vedno pogrešani dve osebi.
V nekaj odstotkih pa do približno deset odstotkov vseh prijavljenih pogrešanih oseb najdejo mrtvih, največkrat gre za naravno smrt, nesrečo oziroma nezgodo ali samomor, v posameznih primerih tudi umor.
Policija je obravnavala tudi posamezne primere, ko je pogrešana oseba postala žrtev kaznivega dejanja ugrabitve ali spravljanja v suženjsko razmerje. V Sloveniji teh primerov ni veliko.
Večina prijav ima srečen konec
Dlje kot je oseba pogrešana, manjša verjetnost je, da jo bodo policisti našli živo. Kljub temu je bilo v zadnjih letih kar nekaj primerov, ko se je pogrešana oseba pojavila živa in zdrava, v nekaterih primerih celo po desetih ali petnajstih letih.
Večina prijav pogrešanja je podana v enem dnevu in v enem dnevu je večina pogrešanih oseb tudi najdena. Policisti ugotavljajo, da je polovica odraslih pogrešanih najdena v dveh do treh urah, v roku desetih ur je najdeno več kot 70 odstotkov pogrešanih, v 24 urah več kot 80 odstotkov.
V več kot polovici primerov so pogrešani otroci prijavljeni že v roku ene ure in skoraj 90 odstotkov pogrešanih otrok je prijavljenih v osmih urah po pogrešanju.
Približno v štirih urah po prijavi je najdenih preko 90 odstotkov vseh pogrešanih otrok do 14. leta starosti. Večinoma pogrešane otroke najdejo žive in zdrave.
Osebe z demenco se hitreje izgubijo
Razlogi, da so osebe pogrešane, so različni in odvisni od različnih notranjih dejavnikov, kot so recimo starost pogrešane osebe, življenjske navade in osebnostne lastnosti, lahko gre tudi za zunanje dejavnike, kot je vreme, promet, nepredvidljivi dogodki, nezgode, naravne nesreče in podobno.
V Sloveniji je največ pogrešanih odraslih, starejših oseb, predvsem gre za osebe z demenco ali drugimi starostnimi boleznimi, za izgubljene osebe v gorah in podobno, za Ljubljanainfo razlagajo na Generalni policijski upravi.
Pri odraslih osebah je motiv za odhod od doma največkrat spor z bližnjimi oziroma oseba od doma odide in se kasneje iz različnih vzrokov ne javlja svojcem (recimo: užaljenost, jeza, izpraznjena baterija mobilnega telefona).
Policisti obravnavajo kar nekaj prijav zaradi nepričakovane zapustitve zdravstvenih ustanov, predvsem psihiatričnih.
Mlajši otroci se pogosto izgubijo v igri ali kje zaspijo
Otroci in mladoletniki do 18. leta predstavljajo manjši del pogrešanih oseb. Vzroki za izginotje otrok ali mladostnikov so različni, kot so si različni tudi otroci ali mladostniki, za Ljubljanainfo poudarijo na Generalni policijski upravi.
Lahko gre za druženje s sovrstniki, uporništvo, neuspeh v šoli, zaljubljenost, velikokrat mladoletniki odidejo tudi zaradi nerazumevanja, nesoglasij ali celo sporov v svoji domači okolici ali med sovrstniki.
Za mlajše otroke je značilno, da se zaigrajo in izgubijo v igri ali celo kje zaspijo. Pri teh otrocih je potrebno tudi preverjati, ali so se slučajno sami vrnili domov in se skrili v svoji sobi, ker so se ustrašili dogajanja.
Lahko so nekje v bližini in iz skrivališča opazujejo domačo hišo ter dogajanje pred njo. Nekatere izkušnje policistov kažejo, da starejši mladoletniki pobegnejo od doma zaradi večje potrebe po svobodi, želji po dogodivščinah ali se odpravijo (po navadi v skupini dveh do štirih) na morje ali v druge turistične kraje.
Nekateri posamezniki potrebujejo zgolj čas zase
Velikokrat za pogrešanje osebe ni kakšnega posebnega razloga, ker je pogrešanje posledica nezgode ali drugega nenadnega dogodka, v nekaj primerih tudi nenadne ali nezgodne smrti.
Pogrešana oseba je lahko storila samomor ali pa je v posameznih primerih celo postala žrtev prikritega umora.
Včasih pa policistom pogrešana oseba ob najdbi pove, da je samo potrebovala nekaj časa zase in kakšen tehtnejši vzrok za odhod od doma ne obstaja.
V Sloveniji izgine približno 500 ljudi letno
Slovenija ima v primerjavi z drugimi evropskimi državami zelo nizek delež pogrešanih oseb na število prebivalcev. Dejansko je število prijavljenih pogrešanih oseb v Sloveniji že leta konstantno in se giblje okoli 500 oseb letno.
Od teh delež otrok in mladoletnikov znaša nekje do 30 odstotkov, ta delež se nekoliko spreminja na letni ravni, vendar le za nekaj odstotkov. Območje Ljubljane se ne razlikuje bistveno od ostale Slovenije.
Največ pogrešanih oseb prijavljenih v Ljubljani, najmanj v Novem mestu
Največ izginotij je prijavljenih na območju Policijske uprave Ljubljana, in sicer 31 odstotkov vseh pogrešanih oseb.
Sledi Policijska uprava Celje, kjer je prijavljenih 20 odstotkov vseh izginotij, in Policijska uprava Maribor z 11 odstotki vseh prijavljenih izginotij v Sloveniji.
Ostale pogrešane osebe so približno enakomerno porazdeljene med druge policijske uprave, najmanj prijav prejmejo na Policijski upravi Novo mesto - šest odstotkov prijavljenih izginotij v Sloveniji.
Najstarejši nerazrešeni prijavi segata v leto 1957
Dve najstarejši prijavi pogrešanih oseb, ki jih beleži slovenska policija, sta iz leta 1957. Gre za pogrešana moška z območja Celja.
Na območju Policijske uprave Ljubljana je najstarejša pogrešana oseba ženska iz Zasavja, ki je leta 1973 skočila v reko Savo z mostu v Trbovljah in je vse do danes še niso našli.
Pomembno je izpostaviti, da za slovensko policijo velja, da pogrešana oseba ostane pogrešana, dokler je ne najdejo žive ali mrtve.
Policija se na prijavo pogrešane osebe odzove takoj
V slovenski policiji se že nekaj let trudijo ovreči dva mita o pogrešanih osebah, ki sta nekako zasidrana med ljudmi. Prvi je, da naj bi bil določen 24-urni ali celo 48-urni rok za prijavo pogrešanja osebe. To nikakor ne drži.
Slovenska policija svetuje, da je potrebno vsako pogrešanje prijaviti čimprej, še posebej to velja pri otrocih in mladoletnikih, starejših osebah ter drugih osebah iz ranljivih skupin. Policija se na prijavo pogrešanja takoj odzove in začne izvajati ukrepe za izsleditev osebe, za Ljubljanainfo poudarijo na Generalni policijski upravi.
Drugi mit je, da se vsaka pogrešana oseba sama vrne domov. Tudi to ne drži. Pogrešane osebe se same vrnejo domov približno v 30 odstotkih, policija najde približno 30 odstotkov pogrešanih, okoli 30 odstotkov pa jih najdejo starši, svojci, prijatelji ali sosedje.
Nekaj odstotkov pogrešanih je takih, ki jih najdejo hospitalizirane v bolnišnicah, zaradi poškodbe ali kakšnega drugega zdravstvenega stanja. Preostali pogrešane najdejo mrtve, običajno gre za posledico nezgode ali samomora, v nekaterih posamičnih primerih osebe postanejo tudi žrtev kaznivega dejanja umora.
Starejše novice
