Na slovenskem nepremičninskem trgu prihaja do paradoksa, ugotavljajo v poročilu Geodetske uprave za leto 2023. Kljub občutnemu zmanjšanju prometa z nepremičninami v letu 2023 so cene praktično vseh vrst nepremičnin še vedno v vzponu. Ponudba na trgu nikakor ne more zadostiti naraščajočemu povpraševanju, in postavlja se vprašanje: zakaj je temu tako?
Na Geodetski upravi, kjer so nedavno izdali Letno poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2023 trdijo, da gre razlog iskati v dolgoletni odsotnosti ustrezne sistemske regulative, organizacije in financiranja nepremičninskega sektorja. Posledično so v nepremičninskem sektorju že 30 let prisotne težave, ki izhajajo iz problematike na področju prostorskega načrtovanja, urejanja komunalne infrastrukture, gradnje, davčne politike in stanovanjske politike.
»Rezultat tega je, da sta ponudba in povpraševanje po nepremičninah v Sloveniji na točki, kjer se vsi sprašujejo, ali so visoke cene nepremičnin »normalne« in kam to pelje. Potrebne so sistemske spremembe na vseh omenjenih področjih nepremičninskega sektorja.«
Upad prodaje, rast cen
V letu 2023 se je na slovenskem nepremičninskem trgu že drugo leto nadaljeval trend upadanja števila kupoprodaj nepremičnin, medtem ko so cene še naprej rasle. Število tržnih prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah se je lani na ravni države zmanjšalo za 15 do 20 odstotkov, število prodaj stanovanjskih hiš pa za 20 do 25 odstotkov. V primerjavi z letom 2021 se je število prodaj stanovanj in hiš tako zmanjšalo za 25 do 30 odstotkov.
»V zadnjih petih letih so tako cene stanovanj zrasle že za 60 odstotkov, cene hiš za 46 odstotkov in zemljišč za stanovanjsko gradnjo za 54 odstotkov.«
Se trg res ohlaja?
Ob upadanju števila transakcij, rekordnih cenah nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo se zdi, da smo že dosegli vrh nepremičninskega cikla in prehajamo v fazo upočasnitve oziroma ohlajanja trga na ravni celotne države. Visoke cene in obrestne mere še naprej zmanjšujejo plačilno sposobno povpraševanje prebivalstva in tudi investicijsko povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah, zato je pričakovati zmanjševanje števila nepremičninskih transakcij tudi v letošnjem letu.
»Če se bo upadanje števila transakcij s stanovanjskimi nepremičninami z nezmanjšano močjo nadaljevalo tudi letos, bomo lahko govorili o novi krizi nepremičninskega trga,« so jasni na Geodetski upravi.
Dodajajo še, da je pričakovati, da se bo visoka rast cen stanovanjskih nepremičnin letos še zmanjšala. Zaradi premajhne ponudbe novih stanovanj in zazidljivih zemljišč v največjih mestih, predvsem v Ljubljani, ki narekuje trende na slovenskem nepremičninskem trgu, pa hipnega velikega padca cen nepremičnin vseeno ne gre pričakovati.
Lani za 3 milijarde
Po še preliminarnih podatkih so na Geodetski upravi za leto 2023 evidentirali okoli 28.200 sklenjenih kupoprodajnih pogodb za nepremičnine, katerih skupna vrednost je znašala okoli 3 milijarde evrov.
»Glede na še začasno število evidentiranih prodaj za leto 2023 ocenjujemo, da je bilo lani v Sloveniji prodanih okoli 8.000 stanovanj v večstanovanjskih stavbah in okoli 5.500 stanovanjskih hiš.«
Fond in vrednost slovenskih stanovanjskih nepremičnin
Za konec pa še nekaj statistike, koliko so vredne nepremičnine v Sloveniji in koliko jih je? Konec leta 2023 smo imeli v Sloveniji evidentiranih okoli 550 tisoč stanovanjskih hiš in blizu 350 tisoč stanovanj v večstanovanjskih stavbah.
Vrednostno so hiše predstavljale prek 30 odstotkov celotne vrednosti slovenskega nepremičninskega fonda (ki je znašala okoli 248 milijard evrov ) oziroma okoli 78 milijard evrov.
Kar 97 odstotkov stanovanjskih hiš je v lasti fizičnih oseb. Stanovanja v večstanovanjskih stavbah so vrednostno predstavljala okoli 20 odstotkov celotnega nepremičninskega fonda oziroma okoli 50 milijard evrov. Okoli 82 odstotkov stanovanj je v lasti fizičnih oseb, slabih 8 odstotkov v lasti države in občin, ostalih 10 odstotkov pa v lasti gospodarskih družb in drugih pravnih oseb.
Starejše novice
