Ko se zunaj ohladi, okna odpiramo vse redkeje, vlaga v stanovanjih pa se nabira na hladnih stenah.
Energetski svetovalci svetujejo, da je pozimi najboljše kratko zračenje na stežaj, v Ljubljani pa je dobro upoštevati še kakovost zunanjega zraka.
Na stežaj, kratko in večkrat na dan
Vsak stanovalec v Ljubljani potrebuje svež zrak. »Za ustrezno kakovost zraka v prostoru moramo na stanovalca v povprečju dovajati 30 m3/h svežega zraka,« so zapisali v zloženki Eko sklada. Pri oknih je po njihovih navedbah za to potrebno »pogosto kratkotrajno odpiranje«.
Kako dolgo in kako pogosto, je v obvestilu energetsko svetovalne pisarne ENSVET zapisal energetski svetovalec Avrelij Ravnik: »Naravno zračenje je z odpiranjem oken na stežaj in kratek čas 4 – 6 minut, 2 – 3 krat na dan.« Kot je zapisal, je okna najbolje odpreti vsake tri do štiri ure za nekaj minut.
Relativna vlažnost v prostorih naj bi bila po priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje med 40 in 60 odstotki.
Okno na kip: podhlajen prostor in vlaga na stenah
Največ škode naredi dolgo zračenje pri priprtem oknu. »Ne zračimo dolgotrajno pri priprtih oknih ›na kip‹, izgubljamo toploto in podhlajamo prostore,« je zapisal Ravnik.
Pri oknu na kip se po njegovih navedbah zrak v prostoru zamenja šele v 30 do 60 minutah.
Vlago v stanovanju ustvarjamo s kuhanjem, umivanjem, kopanjem, sušenjem perila in sobnimi rastlinami. Ko je je preveč, se izloča na hladnih površinah notranjih zidov, kar vodi do kondenzata in plesni v kotih.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so med ukrepi proti plesni navedli redno prezračevanje kopalnic in dosledno uporabo kuhinjske nape. Pri plesni je po njihovih navedbah ključno odstraniti vir vlage.
Prezračevalni sistem z rekuperacijo in subvencija
Alternativa odpiranju oken je prezračevalni sistem. Ta po navedbah Eko sklada v primerjavi z odpiranjem oken zmanjša izgube energije in zagotavlja ustrezno vlažnost.
Eko sklad za centralni prezračevalni sistem v stanovanju dodeli 2000 evrov nepovratne spodbude, za lokalno prezračevalno napravo pa 300 evrov.
V Ljubljani okna odprite, ko je zrak najčistejši
V Ljubljani pozimi na kakovost zraka vplivajo kurjenje, promet in brezvetrni dnevi.
»Bivalne prostore (doma) učinkovito prezračujemo, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja,« so zapisali v priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje ob povišanih ravneh delcev PM10.
Dnevni potek onesnaženosti ima po njihovih navedbah dva vrhova, jutranjega in večernega.
Letos je bil zrak v prestolnici zaenkrat razmeroma čist. Po še nepotrjenih podatkih Agencije za okolje je bila dnevna mejna vrednost delcev PM10 do konca avgusta na merilnih mestih Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Celovška presežena po štirikrat, na Viču pa šestkrat, skoraj vse v januarju. Dovoljenih je 35 preseganj na leto.
Med glavnimi viri delcev so mala kurišča. Po podatkih Ministrstva za okolje in prostor so leta 2024 prispevala 53 odstotkov vseh državnih izpustov delcev PM10 in 70 odstotkov drobnih delcev PM2,5.
Občasno znižajte temperaturo ogrevanja
Ko je zrak slab, je po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje dobro znižati tudi temperaturo ogrevanja.
»Najnižja temperatura zraka za toplotno ugodje sedeče osebe v bivalni coni je 19 °C, priporočljiva 20 – 22 °C,« so zapisali.
Kdor ima prezračevalni sistem, naj po njihovih navedbah uporablja filtre HEPA, ki so za delce učinkoviti.
