Raziskali smo, kje v slovenskih trgovinah trenutno dobimo najugodnejšo kavo, kako se cene razlikujejo med pakiranji in zakaj se kava draži kljub stabilnim svetovnim zalogam.
V Sloveniji se kilogram kave trenutno prodaja po cenah med enajst in petindvajset evrov, odvisno od znamke, trgovine in trenutnih akcij.
V zadnjih dveh letih so se cene v povprečju zvišale za dvajset in tudi več odstotkov, kar pomeni, da jutranja skodelica kave danes stane občutno več.
Ob tem pa se kupci, ki skušajo prihraniti, pogosto znajdejo pred presenečenjem: manjša pakiranja niso nujno cenejša, včasih je celo obratno.
Cene skozi čas – od devet do dvajset evrov na kilogram
Pred dvema letoma so kilogram mlete kave v slovenskih trgovinah prodajali po ceni okoli deset evrov, danes se ta vrednost večinoma giblje med trinajst in dvajset evrov.
Pri premium znamkah, kot sta Lavazza in Barcaffè, je cena že nekaj časa nad dvajset evrov.
Kje v Sloveniji je kava najcenejša
Ta teden smo pregledali nekaj katalogov s ponudbami slovenskih trgovcev, pri čemer smo se osredotočili na kilogramska pakiranja. Najbolj ugodno kavo ta hip ponuja Spar, kjer kilogram mlete kave Loka stane 13,59 evra, medtem ko v Mercatorju kilogram enake Loka kave stane 17,09 evra, kilogram mlete Mingos kave pa stane 17,29 evra.
En kilogram najbolj priljubljene kave pri nas Barcaffè Classic pri večini trgovcev stane med 23 in 24 evri na kilogram in tako sodi med najdražje klasične kave na naših trgovskih policah.
Treba je poudariti, da ta pregled zajema cene v večjih trgovskih verigah in da na trgu obstaja še razred butičnih pražarn, kjer se cene za sveže praženo kavo gibljejo precej višje.
Kilogram kakovostne butične kave v manjših pražarnah v Ljubljani, Mariboru ali Kopru lahko doseže 30 do 45 evrov, včasih celo več, kar kaže na razkol med industrijsko kavo za široko potrošnjo in kavo, namenjeno zahtevnejšim ljubiteljem.
Manjša pakiranja niso vedno cenejša
Kljub logičnemu pričakovanju, da večje pakiranje pomeni nižjo ceno na kilogram, pri kavi to pogosto ne drži. V slovenskih trgovinah so razlike med manjšimi in večjimi embalažami pogosto zanemarljive, včasih pa je večje pakiranje celo dražje.
V Mercatorju na primer 200-gramsko pakiranje Barcaffè Classic stane 4,79 evra, kar pomeni skoraj enako ceno na kilogram kot pri kilogramskem pakiranju iste znamke, ki v isti trgovini stane 23,99 evra. Podobne primere najdemo tudi pri drugih proizvajalcih, kot sta Franck in Jacobs, kjer manjša pakiranja pomenijo skoraj identično ali celo višjo ceno na kilogram.
A v nekaterih primerih se manjša embalaža kljub temu splača. V Mercatorju boste denimo za 200-gramsko pakiranje kave Zlatna Džezva odšteli 2,99 evra oziroma 14,95 evra na kilogram, medtem ko 500-gramsko pakiranje enake kave v isti trgovini stane 10,59 evra, kar pomeni 21,18 evra na kilogram.
Različne količine za težje računanje
Trgovci in proizvajalci kave se poslužujejo še enega trika, s katerim zmedejo kupce. V zadnjih letih so postali izjemno kreativni pri velikosti pakiranj. Če je nekoč veljalo, da se kava prodaja v embalaži v 100, 200, 500 in 1000-gramskih embalažah, lahko danes srečamo številne druge variacije, kot so 375 ali 450 gramov in celo 387- in 907-gramsko pakiranje.
Takšna praksa kupce izjemno zmede, saj izgubijo občutek za to, če je ugodneje kupiti manjše pakiranje ali večje. Pogosto ima kupec občutek, da je manjša embalaža ugodnejša izbira, v resnici pa gre le za marketinško prilagoditev - manjši znesek na blagajni, a skoraj enaka vrednost na kilogram. Kupci s tem sicer kratkoročno porabijo manj, dolgoročno pa za kavo plačajo skoraj enako ali celo več.
Zakaj cene kave vztrajno rastejo
Razlogi za vztrajno rast cen kave so povezani z dogajanjem na svetovnih trgih. Slabe letine v Braziliji in Vietnamu, ki skupaj pridelata več kot dve tretjini svetovne kave, so povzročile pomanjkanje surovine. Podnebne spremembe so prinesle suše in neurja, kar je zmanjšalo pridelek in dvignilo cene surove kave na borzah.
K temu so se pridružili še višji stroški transporta in energentov ter strožji okoljski predpisi Evropske unije, ki zahtevajo popolno sledljivost izvora in dokazila, da kava ni bila pridelana na območjih, kjer prihaja do krčenja gozdov. Pražarne in trgovci so tako v primežu višjih vhodnih stroškov, ki jih le delno absorbirajo – preostanek pa neizogibno konča v maloprodajni ceni.
Jutranji ritual, ki postaja razkošje
Čeprav analitiki v naslednjih mesecih ne pričakujejo novih skokov, se cene kave letos verjetno ne bodo več znižale. Svetovne zaloge ostajajo nizke, vreme nepredvidljivo, pritiski na trg pa visoki.
Kava tako postaja simbol časa, v katerem se globalne spremembe čutijo tudi v najbolj vsakdanjih razvadah – od jutranje rutine do zadnje kapljice v skodelici.
