Pri poseku drevja v gozdu je potrebno paziti na marsikaj. V prvi fazi nam nekdo mora označiti, katera drevesa sploh lahko posekamo.
Kdo je prava oseba za označevanje?
Iz Zavoda za gozdove Slovenije so za Sobotainfo pojasnili, da se je pred posekom najprej potrebno posvetovati s pristojnim revirnim gozdarjem zavoda.
»Ta strokovno svetuje in odkaže oziroma označi drevje za posek. Na podlagi uradne odločbe, ki vam jo izda po skupni izbiri drevja za posek, lahko nato začnete organizirati sečnjo,« odgovarjajo iz zavoda.
Vsem, ki boste prvič kontaktirali revirnega gozdarja, pa priporočajo uporabo vodnika: »Kako do revirnega gozdarja«, ki je objavljen na spletni strani zavoda.
Kaj storiti pred začetkom poseka?
Ko Zavod za gozdove Slovenije izda odločbo o odobritvi poseka izbranih dreves lahko lastnik začne s sečnjo. Pri tem pomembnem opravilu pa je varnost na prvem mestu.
Zavod za gozdove Slovenije zato priporoča upoštevanje naslednjih napotkov:
- za izvedbo gozdarskih del moramo biti primerno usposobljeni in opremljeni,
- v gozdu nikoli ne delamo sami,
- če del iz kakršnih koli razlogov nismo sposobni izvesti sami, za ta namen raje najemimo usposobljene izvajalce.
Sečišče je potrebno tudi označiti in primerno zavarovati. Pred odhodom na delo v gozd pa je potrebno izpolniti obrazec »Smernice za klic v sili«, ki ga morate med opravljanjem sečnje imeti vedno pri sebi.
Obrazen je dostopen tukaj!
Najbolj primeren čas za posek
V gozdu najdemo različne vrste dreves, pa vendar kakšnih posebnih razlik za najbolj primeren čas sečnje med iglavci in listavci ni.
Na zavodu pravi, da pa je zaradi nevarnosti napada podlubnikov nujen čim prejšnji posek poškodovanih dreves smreke.
»Za najboljši čas sečnje tradicionalno velja pozna jesen in prva polovica zime, ker so v tem obdobju drevesa najmanj aktivna in se po deblu 'pretaka' najmanj vode, zaradi nizkih temperatur pa se škodljivci kasneje razvijejo,« pojasnjujejo na zavodu.
Ker pa so trenutno še ugodne vremenske razmere, pa lahko izvedemo posek in spravilo lesa tudi v trenutnem čas. Poleg prej naštetih dejavnikov zavod še poudarja, da so pomembne tudi razmere na terenu in razmere na trgu.
Razmere na terenu
Če so tla razmočena, pride do večjih poškodb gozdnih tal, ko pa so ta zaledenela, poškodb skoraj ni.
Visoka snežna odeja pa je eden tistih dejavnikov, ki otežuje oziroma popolnoma onemogoči dostop do terena.
Razmere na trgu
Zavod za gozdove Slovenije pa opozarja tudi na razmere na trgu.
»Če sekamo les za prodajo, moramo ob izbiri časa sečnje upoštevati gibanje cen gozdnih lesnih sortimentov.
Ob ujmah večjih razsežnosti je velikokrat težko dobiti izvajalca za sečnjo, če seveda za to nismo usposobljeni sami,« še dodajo.
Tako se je pred posekom dreves smiselno posvetovati tudi z odkupovalcem lesa.
Je potrebno po poseku zasaditi nova drevesa?
Iz zavoda za gozdove pravijo, da je obnova gozdov s sajenjem sadik gozdnega drevja v Sloveniji le izjemen ukrep, saj ta večinoma poteka po naravni poti.
»S samodejno nasemenitvijo in vznikom novega gozda večina dreves zraste iz semen lokalnih odraslih dreves. Kjer ta način obnove ni mogoč, gozdu pomagamo s sajenjem ustreznih drevesnih vrst,« odgovarjajo.
Obnova gozdov s sadikami pa se lahko izvede na predlog zavoda ali lastnika gozda.
V tem primeru zavod lastniku izda odločbo o izvedbi potrebnih gojitvenih del in varstvenih del za zaščito pred divjadjo.
Sadike so za lastnike gozdov brezplačne, priskrbi pa jih Zavod za gozdove Slovenije. V proračunu so na voljo sredstva za sofinanciranje. Po obnovi je za gozd ključna tudi nega.
Napake pri sečnji
»Najhujše napake pri sečnji in spravilu lesa so tiste, kjer zaradi pomanjkljivega znanja in opreme pride do poškodb izvajalcev.
Pri nestrokovnem podiranju drevesa pa hitro pride tudi do poškodb debla, ki znatno vplivajo na ceno lesa,« pojasnjujejo iz zavoda.
Pomembno pri vsem tem je tudi krojenje gozdnih lesnih sortimentov, na primer prežagovanje debla na več manjših hlodov. Pri tem lahko zaradi neznanja pride do izgube vrednosti lesa.
Posek brez dovoljenja
Po podatkih zavoda za gozdove se je količina neodobrenih sečenj v zadnjih letih zmanjšala.
»Če smo leta 1995 glede na celoten posek beležili kar 5,3 odstotka, je delež neodobrenih sečenj od celotnega poseka v letu 2020 znašal samo 0,6 odstotka.
V tem letu smo v celi Sloveniji zabeležili skupaj 2504 primerov neodobrenih sečenj, s skupno količino 32 tisoč kubičnih metrov lesa,« opažajo.
Po besedah zavoda se največ neodobrenih sečenj zgodi na mali razdrobljeni posesti z večjim številom lastnikov gozdov v osrednji, jugovzhodni in vzhodni Sloveniji.
Zaposleni zavoda beležijo vse neodobrene sečnje. Na zasebnih lastnikih kot upraviteljih gozdov pa je, da v kolikor gre za krajo, to prijavijo pristojnim službam.
Zavod za gozdove Slovenije sporoča …
Na zavodu so za Sobotainfo še povedali, da sta obnova in nega gozda temelja za trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi.
V Sloveniji obnova gozdov poteka večinoma po naravni poti s semenom odraslih dreves v sestoju in s pomočjo ukrepov nege, s katerimi vzgojimo kakovosten mlad gozd.
Z izvajanjem predpisanih negovalnih del v vseh razvojnih fazah gozda krepimo stabilnost in vrednost gozdov ter izboljšujemo njihove funkcije.
Nega gozda je ključna!
Nega gozda je ključnega pomena za proizvodnjo najkakovostnejšega lesa ter za odpornost in stabilnost gozdov.
Nizka realizacija nege negativno vpliva na zasnovo mladega gozda ter onemogoča doseganje ciljne kakovosti in stabilnosti gozda. Ključno je, da realiziramo vsa načrtovana negovalna dela v svojih gozdovih.
Na zavodu za konec še dodajo, da le z rednim in skrbnim izvajanjem nege lahko zmanjšamo tveganja zaradi negativnih posledic podnebnih sprememb pri gospodarjenju z gozdovi.
Starejše novice
