Slavnostno akademijo v Cankarjevem domu so ob jubileju UKC Ljubljana obogatili nastopi Raiven, Anje Bukovec, Saše Vipotnik aka Neomi in Bojana Cvjetićanina, prisoten pa je bil tudi predsednik vlade Robert Golob.
Univerzitetni klinični center Ljubljana letos obeležuje dva pomembna mejnika slovenske medicine – 50. obletnico odprtja osrednje bolnišnične stavbe in 240-letnico ustanovitve prve Civilne bolnišnice v Ljubljani.
Jubilejno leto je posvečeno znanju, raziskovanju, solidarnosti in pogumu vseh, ki so soustvarjali največjo zdravstveno ustanovo v državi.
Slavnostna akademija v Cankarjevem domu
Pomembna mejnika so obeležili s slavnostno akademijo v Cankarjevem domu, ki je združila slavnostni ton s kulturnim programom in poudarila pomen zgodovine ter vizije prihodnosti.
Prireditev so pod režijsko taktirko Mateja Filipčiča vodili Bernarda Žarn in Nik Škrlec, nastope pa so obogatili številni izjemni izvajalci, med njimi Anja Bukovec, Raiven, Saša Vipotnik aka Neomi in Bojan Cvjetićanin.
Nagovori in vizija prihodnosti
Marko Jug, generalni direktor UKC Ljubljana, je v nagovoru poudaril pomen predhodnikov in temeljnih vrednot ustanove. »
V času brez izobilja, a velikega ponosa so naši predhodniki s pogumom, znanjem in jasno vizijo postavili temelje današnjemu UKC Ljubljana – ustanovi, kjer se srečujeta vrhunska znanost in iskrena človečnost.
Živimo v času izzivov, ki nas učijo, da resničen napredek ne izhaja iz udobja, temveč iz drznosti, žrtvovanja in zaupanja v znanje,« je dejal.
Poseben poudarek je bil na trenutni celoviti prenovi kampusa, ki po 50 letih ne pomeni le gradbene in tehnološke prenove, temveč tudi prenovo duha in kulture sodelovanja.
»To je priložnost, da znova prižgemo iskrico naših ustanoviteljev – da UKC Ljubljana ostane središče zdravja, znanja, empatije in napredka za celotno regijo,« je dodal.
Predsednik Vlade Republike Slovenije Robert Golob je izrazil svojo hvaležnost zaposlenim in poudaril človeški pomen njihovega dela:
»Zavedam se, kako zahtevno je vaše delo. Dolge noči, težke odločitve, soočanje z izgubo.
A prav zaradi vas bolečina pogosto dobi novo pot, novo možnost, novo priložnost. Hvala vam za predanost, znanje in človečnost.
Vaše delo je temelj solidarnosti, ki ohranja naše zdravstvo dostopno vsem, ne glede na status, kraj ali čas dneva.«
Zgodovina UKC Ljubljana
Zgodovina UKC Ljubljana sega v leto 1786, ko je bila ustanovljena prva Civilna bolnišnica v Ljubljani, prva organizirana bolnišnica s stalnim medicinskim in negovalnim osebjem.
Leta 1895 je sledila Deželna civilna bolnica, po drugi svetovni vojni pa je ustanovitev Medicinske fakultete v Ljubljani omogočila preobrazbo v Klinične bolnice, ki so združevale teorijo in prakso.
Gradnja osrednje stavbe Kliničnega centra med letoma 1966 in 1975 je postala simbol inovacij, predanosti in vizije prihodnosti, uradno odprtje pa je bilo 29. novembra 1975.
Leta 1992 je bil ustanovljen javni zdravstveni zavod Klinični center Ljubljana, ki danes združuje zdravstveno, izobraževalno in raziskovalno dejavnost.
UKC Ljubljana danes
Danes UKC Ljubljana velja za največjo in vodilno zdravstveno ustanovo v Sloveniji, ki združuje vrhunsko medicino in človečnost.
Z več kot 8.600 zaposlenimi bolnišnica izvaja najzahtevnejše oblike zdravstvene oskrbe, od urgentne medicine do intenzivne terapije, transplantacij in robotske kirurgije.
Letno opravi okoli 130.000 urgentnih pregledov, skupaj s SNMP pa kar 170.000, pri čemer so enote intenzivne terapije opremljene z okoli 90 posteljami.
UKC Ljubljana je edini transplantacijski center v Sloveniji z izjemno mednarodno prepoznavnostjo, ki že od leta 2012 sodi med svetovne vodilne po številu presaditev srca na milijon prebivalcev.
Leta 2025 je bolnišnica uspešno izvedla presaditev srca šestmesečnemu dojenčku, najmlajšemu prejemniku v zgodovini Slovenije.
Pediatrična klinika je edina v Sloveniji, ki izvaja ECMO, napravo, ki začasno prevzame delo srca in pljuč pri najtežjih primerih.
Vsako leto UKC Ljubljana zdravi približno 12.000 otrok, od tega 2.700 obiskuje bolnišnično šolo, kjer poleg zdravstvene oskrbe dobijo tudi izobraževanje in psihosocialno podporo.
Bolnišnica je tudi vodilni center za napredno medicinsko tehnologijo, vključno z robotsko kirurgijo, genetskimi analizami in sodobnimi metodami zdravljenja srčnih bolezni, možganske kapi ter raka.
Med novostmi je tudi metoda CAR-T, ki preprogramira imunske celice za boj proti rakavim celicam in prinaša upanje bolnikom, pri katerih druge oblike zdravljenja niso bile uspešne.
