Ljubljanska občina se je priključila projektu NetZeroCities, s katerim se je zavezala, da bo do leta 2030 pripravila vrsto ukrepov in predvsem investicij, s katerimi se bo približala cilju podnebne nevtralnosti.
Kot smo že poročali, je ljubljanska občina v tem projektu napovedala uvedbo javnega potniškega rečnega prometa.
Tam so še zapisali, da načrtujejo dve novi parkirišči P+R, ki bosta v bližini Ljubljanice, kjer bo javni prevoz zagotavljal rečni e-trajekt, kar naj bi poimenovali P+S (Park and Sail).
Zapisali so še, da ta pobuda vključuje ukrepe za elektrifikacijo rečnega prometa, torej deset posebnih električnih trajektov za javni prevoz in seveda razvoj rečne infrastrukture, električne infrastrukture za polnjenje in rešitev za shranjevanje energije v baterijah.
»Krožna pot okoli območja mestnega jedra bo dolga približno 12 kilometrov,« smo še našli podatek.
Na ljubljansko občino smo vprašali, kako daleč je projekt, koliko postajališč načrtujejo, se bo rečni javni promet dopolnjeval z drugimi javnimi prevozi, torej LPP, vlak?
Za vzpostavitev javnega rečnega prometa na Ljubljanici je bilo nedavno omenjeno že leto 2027.
»Projekt je v fazi izdelave strokovnih podlag za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega akta.
Ker gre za strokovne podlage, ki zahtevajo tudi izvajanje meritev skozi štiri letne čase in eventualne ekstremne dogodke, je čas izdelave minimalno eno leto.
V različnih fazah je trenutno 33 strokovnih podlag, s katerimi bodo preverjeni vsi vplivi projekta na obstoječe stanje,« so nam pojasnili iz Javnega holdinga Ljubljana
Zasnova vodnega prometa z rečnimi pristani in vstopno-izstopnimi točkami in ureditev rečne struge z dodatno strokovno potrditvijo plovne poti je ena od strokovnih podlag, za katero je projektna naloga v pripravi.
20 postaj
»Po že izdelani študiji Krožne plovne poti ob istočasni energetski izrabi Ljubljanice je predvidenih 20 postajališč na relaciji Livada - Mestna Ljubljanica - Sotočje - Gruberjev prekop – Špica,« so bili natančni na ljubljanskem holdingu.
Nameravajo povezati javni mestni avtobusni promet, vlak in javni rečni promet.
»Trenutno je predvidena ena multimodalna točka ob Zaloški cesti, kjer se srečajo linije dolenjske železnice, mestnega potniškega prometa in plovne poti,« so opisali povezanost celotnega javnega prometa v prihodnosti.
Kdaj ocenjujejo, da bi javni prevoz po Ljubljanici lahko začel obratovati?
»To je odvisno od postopkov umeščanja objektov plovne infrastrukture v prostor, pridobitve gradbenih dovoljenj in seveda gradnje.
Ker gre za postopke, pri katerih sodelujejo praktično vsi nosilci urejanja prostora, je preuranjeno za kakršnokoli napoved,« so nam še povedali na Javnem holdingu Ljubljana.
