Prebivalci Ljubljane iščejo pristno hrano brez turističnega blišča. »Mesto je mrtvo za nas – ni več navadnih trgovin, ni več navadnih lokalov, samo še Instagram in turisti,« se pritožujejo.
Ljubljana je že dolgo znana po pestri kulinarični ponudbi, a za mnoge domačine postaja mestno središče čedalje bolj turistična kulisa – tudi ko gre za prehrano.
Prebivalci Ljubljane si vse pogosteje zastavljajo vprašanje: kam v normalno restavracijo, kjer dobiš dobro hrano brez nepotrebnega »fancy« pretvarjanja in turističnih cen?
Na družbenih omrežjih in forumih se je v zadnjem času razvila živahna razprava o restavracijah, kamor greš jest – ne pa na gastronomski performans z vinsko spremljavo.
Iskano je nekaj vmes med hitro prehrano in prestižnimi restavracijami, kjer je že osnovni obrok finančni zalogaj.
Ko se ti ne ljubi kuhati – a tudi ne zapravljati 80 evrov
Ljubljančani iščejo tisto klasično srednjo pot: dobra hrana, dostojne porcije, razumne cene, brez pretencioznosti.
»Ne iščem fine dininga ali burgerja, hočem samo jest kot človek – pa da me ne gledajo čudno, če ne naročim treh vrst vina,« zapiše eden izmed komentatorjev.
S tem zadane v srž težave mnogih, ki so siti restavracij, v katerih dobiš tri črtice pire krompirja in penečo se peno rdeče pese na hrustku – za ceno tedenske zaloge živil.
Domačini priporočajo: od klasike do etnične kuhinje
Med predlogi, ki krožijo med Ljubljančani, se pogosto znajdejo:
- Gostilna Pod Vrbo – klasika v mirnem okolju, dostojne porcije, pristna slovenska kuhinja.
- Košir (Tacen) – uveljavljena gostilna z dobro mero »domačnosti«.
- Gorjanc – izven centra, s parkiriščem, prijaznim osebjem in preverjenimi jedmi.
- Kašča Mrlačnik (Brezovica) – domača hrana, brez cirkusa.
- FitFiš in Pri Podkvici (v bližini tržnice) – vsakodnevne malice, preproste in okusne jedi kot pri babici.
- PUTR Trzin – moderno, a ne predrago, z občutkom za dober okus brez pretenzij.
- Veganika – za tiste, ki iščejo nekaj brez mesa, a z okusom in velikimi porcijami.
Od etničnih restavracij so pogosto omenjene:
- Maharaja – indijska restavracija, zanesljivo dobra in z dovolj začimbami, da ni prilagojena izključno turistom.
- Korejske in kitajske restavracije (na primer Kitajski zmaj, Supernova Rudnik) – cenovno dostopne in s pristnim okusom.
»Restavracija za domačine« – izumirajoči koncept?
Mnogi ugotavljajo, da v centru mesta najti restavracijo, kjer bi lahko »normalno jedel«, postaja vse težje.
»Mesto je mrtvo za nas – ni več navadnih trgovin, ni več navadnih lokalov, samo še Instagram in turisti,« se pritožujejo.
Nekateri iščejo zavetje v malicah med tednom, ko je ponudba še dokaj domačinska, cene pa bolj dostopne.
Drugi se preusmerjajo na obrobje Ljubljane ali v kraje, kot so Dol pri Ljubljani (Krtina d’Ampezzo), kjer ponujajo izvrstno italijansko hrano po razumni ceni (čeprav tudi tam ni več poceni).
Hrana kot potreba – ne kulinarična predstava
Zaključek je jasen: Ljubljančani si želijo več krajev, kjer lahko preprosto poješ dober obrok brez posebnega dogodka. Restavracij, kjer je poudarek na kakovostnih sestavinah, okusih, prijaznosti – in kjer nisi samo še ena številka v sezonski množici turistov.
In morda je prav ta iskrenost – brez pretvarjanja, brez selfijev in brez vinskih parov za vsako jed – tista, ki jo domačini pri mizi najbolj pogrešajo.