V letu 2022 je zaradi povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola pod in nad dovoljeno mejo ter povzročiteljev pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi umrlo 33 udeležencev cestnega prometa, kar predstavlja skoraj 40 odstotkov vseh umrlih v prometnih nesrečah, opozarjajo na Agenciji za varnost prometa.
Po podatkih Agencije za varnost prometa je bilo v lanskem letu 1590 prometnih nesreč, ki jih je povzročil voznik pod vplivom alkohola. Od tega se je 17 prometnih nesreč končalo s smrtjo, 128 s hudo in 626 z lažjo poškodbo. Največ teh prometnih nesreč so povzročili vozniki, stari med 35 in 44 let.
Največ prometnih nesreč so vozniki pod vplivom alkohola povzročili zaradi neprilagojene hitrosti (610), drugi najpogostejši vzrok je bila nepravilna stran ali smer vožnje (435), sledijo neustrezna varnostna razdalja (116) in neupoštevanje pravil o prednosti (90).
Lani največ prometnih nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola v podravski regiji
Največ prometnih nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola so na Agenciji za varnost prometa zabeležili v podravski regiji, in sicer 286.
Sledijo Gorenjska (139), obalno-kraška (113) in pomurska regija (103). Policisti so v letu 2022 odredili 439.066 alkotestov, od tega je bilo 13.253 pozitivnih in 330 odklonjenih.
Lani so 87 prometnih nesreč povzročili vozniki pod vplivom drog in drugih psihoaktivnih snovi. Od tega jih je imelo 13 za posledico smrt, 28 hudo in 51 lažjo poškodbo. Policisti so v letu 2022 odredili 1377 strokovnih pregledov na droge, od tega je bilo 240 pozitivnih, 721 pa odklonjenih.
Prometno nesrečo lahko povzročijo tudi udeleženci v prometu z dovoljeno mejo alkohola, opozarjajo na Agenciji za varnost prometa.
Ti so v letu 2022 povzročili 278 prometnih nesreč, v katerih je umrlo šest udeležencev, 32 je bilo hudo poškodovanih, 122 pa lažje poškodovanih.
Raziskave so pokazale, da se verjetnost povzročitve prometne nesreče že pri koncentraciji 0,5 promila podvoji, pri 1,1 promila alkohola pa 8-krat poveča v primerjavi s treznim voznikom. Verjetnost se z višjo stopnjo alkoholiziranosti eksponentno stopnjuje, opozarjajo na Agenciji za varnost prometa.
Letos beležijo manj prometnih nesreč zaradi opitih povzročiteljev
Letos do konca septembra na Agenciji za varnost prometa beležijo 8,5 odstotka manj prometnih nesreč, 11,8 odstotka manj smrti (15), 13,4 odstotka manj hudih poškodb (97) in osem odstotkov manj lažjih poškodb (438) zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč kot v enakem obdobju lani.
Povprečna stopnja alkoholiziranosti je letos v smrtnih prometnih nesrečah znašala 1,14 promila. Vzroki za smrtne prometne nesreče alkoholiziranih povzročiteljev so bili neprilagojena hitrost, nepravilna stran ali smer vožnje in nepravilno prehitevanje.
Policisti so letos odredili 344.237 alkotestov, od tega je bilo 9319 pozitivnih in 213 odklonjenih. Odredili so 1166 strokovnih pregledov na droge, od tega je bilo 191 pozitivnih in 639 odklonjenih.
Že prvi popit kozarec alkoholne pijače vpliva na voznikove sposobnosti
Agencija za varnost prometa in policija pozivata k odgovorni vožnji. Že prvi popit kozarec alkoholne pijače vpliva na zaznavanje, zmožnost presoje in reakcijski čas voznika, opozarjajo.
»Da ne bi vse življenje obžalovali enega samega trenutka nepremišljenosti, bodite odgovorni in se udeležbi v prometu pod vplivom alkohola in drog odpovejte,« so zapisali.
Pod vplivom alkohola težje zaznavamo rdečo barvo, ki je v prometu precej pogosta in ima pomembno funkcijo, opozarjajo. Z višanjem stopnje alkohola v krvi se nadzorni centri možganov drug za drugim »izklapljajo«, nadzor pa prevzemajo avtonomni centri. Večajo se vidne posledice na vidu, ravnotežju in pri reakcijskem času. To ima za volanom številne, lahko usodne posledice, dodajajo.
Na Agenciji za varnost prometa opozarjajo, da se odnos do alkohola in drog začneta oblikovati v družini. Lani je sedem mladostnikov v starosti od 15 do 17 let pod vplivom alkohola povzročilo prometno nesrečo. Najmlajši med smrtnimi žrtvami je štel le 15 let, ki je bil pod vplivom alkohola in je prometno nesrečo tudi povzročil.
Zaradi lahke dostopnosti do alkohola vsak četrti 17-letnik pije alkohol vsaj enkrat na teden. Odgovornost odraslih in zgled, ki ga postavimo, sta pri tem ključna, dodajajo.
Prihodnji teden preventivna akcija za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola in drog
Od ponedeljka do nedelje bo potekala druga od treh letošnjih nacionalnih preventivnih akcij za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu. Policisti bodo v času akcije poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov.
Preverjali bodo vsebnost alkohola v izdihanem zraku in izvajali preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu.
Akcijo Slovenija piha 0,0 bosta policija in ministrstvo za zdravje tradicionalno zaključila s koncertom. Vozniki, ki bodo tekom akcije »napihali 0,0«, bodo prejeli letak z možnostjo pridobitve vstopnice za koncert Policijskega orkestra, na katerem bo gost glasbenik Hamo, ki bo 6. decembra v Kino Šiška v Ljubljani, so sporočili z ministrstva za zdravje.
Agencija za varnost prometa in Evropski svet za varnost v prometu pa bosta v torek organizirala mednarodno strokovno konferenco Alkoholne ključavnice - evropske prakse in napredne strategije za zmanjševanje vožnje pod vplivom alkohola.
Udeleženci bodo razpravljali o možnosti uvedbe t. i. alkoholne ključavnice kot dopolnilnega prekrškovnega ukrepa oziroma rehabilitacijskega programa za osebe, ki jim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in so jim bile izrečene kazenske točke zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
»Agencija za varnost prometa zato vedno znova poudarja, da alkohol in droge niso »krivi« za prometno nesrečo. Polno odgovornost nosi človek, ki se alkoholiziran ali pod vplivom drog poda v promet, za volan motornega vozila, krmilo motorja, kolesa, e-skiroja in nesrečo povzroči,« je opozorila v. d. direktorja Agencije za varnost prometa Simona Felser.