Zakaj je lepo biti kmet?
Če so kmetje včasih veljali za starejše manj izobražene ljudi, ki delajo od ranega jutra do poznega večera, danes temu niti približno ni več tako. Sodoben kmet je izobražen, inovativen, uspešen in podjeten posameznik, ki je lahko sam svoj šef.
Na ministrstvu so spomladi začeli kampanjo Lepo je biti kmet, s katero želijo povečati ugled poklica kmeta med mladimi in v družbi na splošno. V prvi faze kampanje se osredotočajo predvsem na mlade zadnje triade in njihove starše.
Na okrogli mizi bodo na podlagi primerov dobri praks iskali rešitve, kako mlade navdušiti za poklic kmeta, kakšne spodbude ponuja država ter kakšna znanja potrebuje sodoben podjeten kmet.
Sodelujoči:
- Marija Brodnik Lodewijk, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
- Gregor Slavec, prejemnik evropske nagrade za mladega kmeta
- Janez Rakovec, mladi kmet iz kampanje Lepo je biti kmet
- Nastja Gregorec, Zveza slovenske podeželske mladine
- Tamara Urbančič, pedagoginja in mentorica kmetijskih krožkov
V sredo, 24. avgusta, vabljeni na okroglo mizo Povezovanje - ključ za stabilno prehransko verigo od kmeta do potrošnika, v četrtek pa obiščite okroglo mizo Z varno hrano varujemo zdravje.
Sreda, 24. avgust 2022, ob 14. uri - Povezovanje – ključ za stabilno prehransko verigo od kmeta do potrošnika
Kot se je pokazalo v krizah zadnjih let, je za odporno verigo preskrbe s hrano ključnega pomena dobro sodelovanje vseh členov verige. V Sloveniji ne moremo biti povsem zadovoljni s trenutnimi načini povezovanja. Nepovezani primarni proizvajalci so najšibkejši člen v verigi.
Nekateri se težko prilagajajo spremembam na trgu, drugi uspejo kratkoročno prodati kmetijske pridelke v sosednje države po višjih cenah. Živilska industrija in trgovina zaradi nezadostne domače proizvodnje in nižjih cen nekatere pridelke in živila v uvažata, med potrošniki pa se po drugi strani povečuje povpraševanje po lokalno pridelani hrani.
Tesnejše povezovanje lahko izboljša stroškovno in cenovno učinkovitost primarnih proizvajalcev, krepi njihovo konkurenčnost ter izboljšuje njihov pogajalski položaj v verigah vrednosti.
Na okrogli mizi bomo iskali odgovor na vprašanje, kako prek povezovanja primarnih proizvajalcev za skupen nastop na trgu okrepiti celotno prehransko verigo od kmeta do potrošnika ter vzpostaviti poštene odnose vzdolž cele verige.
Sodelujoči:
- Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
- Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije
- Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije
- mag. Janez Rebec, predsednik upravnega odbora GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij
- Uroš Lozej, vodja delovne skupine Trgovinske zbornice Slovenije za kodeks dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi
- dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, izredni profesor na Biotehniški fakulteti
Četrtek, 25. avgust 2022, ob 11. uri - Z varno hrano varujemo zdravje
Eden od desetih ljudi na svetu vsaj enkrat v letu zboli zaradi kontaminirane hrane, obremenitev javnega zdravja zaradi kontaminirane hrane pa je primerljiva z boleznijo malarija ali HIV. Za varnost hrane so odgovorni vsi, ki se ukvarjajo z njeno pridelavo, predelavo in distribucijo.
Kako v luči številnih kriz zagotoviti varnost hrane? Kako bi lahko izboljšali preglednost in komuniciranje o tveganjih? Ali se zaradi višjih cen prehranskih surovin oziroma končnih živil povečuje pogostost zavajanja in goljufivih praks ter s tem povezano tveganje? Svoja mnenja bodo soočili predstavniki različnih institucij, ki se ukvarjajo z varnostjo hrane.
Sodelujoči:
- Matjaž Guček, generalni direktor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
- dr. Peter Raspor, zaslužni profesor, Univerza v Ljubljani
- Jana Ramuš, GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij
- dr. Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje
Starejše novice
