V mali prleški tovarni se izdelujejo naravne 'žejfe' iz bučnega olja, aktivnega oglja in suhega cvetja.
Govorili smo z mlado ustvarjalko Saro Antolič, ki v svoji mali prleški tovarni z imenom Žejfnica izdeluje naravna mila oziroma 'žejfe'.
Zakaj se je odločila za proizvodnjo mil in kakšna mila izdeluje?
Ideja za Žejfnico nastala čisto po naključju
Mlado ustvarjalko mil smo povprašali, kako je dobila idejo za izdelavo mil in od kod navdih za začetek te poti.
Kot pravi, je Žejfnica nastala čisto po naključju.
»Je tista ljubezen, ki se zgodi popolnoma nepričakovano in je običajno najlepša. Celotna zgodba se je začela z mojim bratom, ki je čebelar in izdeluje vosek.
Čisto po naključju sem se pred slabima dvema letoma spraševala, kaj vse se da iz voska izdelati, in tako sem naletela na izdelavo mil,« pojasni Sara Antolič.
Kako se izdeluje mila?
100-odstotno naravno milo, polno za kožo dobrih sestavin, kako pa se ga izdela?
Postopek izdelave mil je star proces, ki so ga izvajali že naši predniki, in sicer gre za hladen proces izdelave mila oziroma v tem primeru 'žejfe'.
»Gre za izdelavo klasične trde žejfe, izdelujem pa jih s pomočjo hladnega procesa izdelave. Proces izdelave naravnega mila je kar dolg, žejfa se po razrezu suši tudi do šest tednov, da je pripravljena za uporabo.
Najprej sem zato približno eno leto samo preizkušala nove recepte ter žejfe podarjala svojim bližnjim v preizkušnjo. Tako je čas preizkušanja trajal malo dlje, kot traja pri katerih drugih produktih. Ena zadeva je sledila drugi in po letu preizkušanja in ustvarjanja je nastala Žejfnica,« razlaga Sara.
Naravna mila iz bučnega olja, črna mila z ogljem ...
V Žejfnici se trenutno izdelujejo tri različne vrste mil, vsako izmed njih pa nosi prleško ime, saj želi ustvarjalka v izdelke vključiti tudi svoje prleško narečje, je pa na ovojnici vsakega mila tudi prevod prleškega imena.
»Prva izmed treh žejf je Ejnfohnež, kot pove že njeno ime, gre za preprosto/ejnfohno trdo milo, takšno, kot so ga imele že naše babice.
Drugi je Srjanec, milo z dodanim bučnim oljem oljarne Središče ob Dravi. Ime te žejfe predstavlja prebivalce občine Središče ob Dravi.
Tretji pa je Rafinkelar, žejfa, ki je črna tako, kot so črni 'rafinkelarji' oziroma dimnikarji, dodano pa ima kokosovo aktivno oglje,« pojasnjuje.
Kot doda ustvarjalka, pa ima vsako izmed treh mil svoje lastnosti in namen: »Rafinkelar je primeren za občutljivo kožo, Srjanec za celotno telo in Ejnfohnež za dlani.«
»Ljudje se vse raje vračamo k naravi in naravnim produktom«
Sara Antolič sicer mila izdeluje sama, ob tem pa poudari, da ji je v veliko podporo tudi družina, ki ji nudi prostore, v katerih izdelujejo 'žejfe'. Kot pravi, brez njih in njihove spodbude najverjetneje Žejfnice sploh ne bi bilo.
Kljub dejstvu, da večina ljudi še vedno kupuje trgovske šampone in mila pa je mlada ustvarjalka s prodajo zadovoljna.
»Trda mila so drugačna kot večina tistih, ki jih kupimo v trgovini, na njih se je potrebno navaditi. Ampak imam občutek, da se ljudje vse bolj zavedajo uporabe naravnih produktov ter se radi obračajo nazaj k naravi.
Najbolj me osreči, ko stranka kupi mojo žejfo in se za mesec dni vrne po še eno. Takrat vem, da delam dobro,« nam zaupa.
Vse sestavine so slovenske in naravne
Celotna vizija Žejfnice je usmerjena k vračanju v naravo. Žejfe so izdelane samo iz naravnih sestavin.
Tudi celotna embalaža, ovojnice, škatle, papirnate vrečke so biorazgradljive.
»Trudim se, da je celotna izdelava okolju prijazna, kolikor se seveda da. Živimo v času, ko je skrb za naravo ključna. Je čas, da začnemo naravi vračati za vse, kar nam je dala.
Vse sestavine in embalaža so kupljene v Sloveniji. Pomembno je, da se med sabo podpiramo,« še dodaja ustvarjalka mil.
Vsa mila iz Žejfnice so iz popolnoma naravnih sestavin, izdelana iz šestih ali sedmih masel ter olj. Prav tako so popolnoma brez dišav in primerna tudi za najbolj občutljivo kožo.
Če pogledamo obliko mila, je posebne rebraste oblike, narejeno kot nekakšna zmečkanka z dodanimi suhimi cvetovi, že na prvi pogled je vidno, da gre za kakovostna naravna mila.
Žejfe se trenutno prodajajo v treh trgovinah in preko spleta
Naravna mila iz prleške tovarne se trenutno prodajajo v treh trgovinah, in sicer dobite jih v Turistično informacijskem centru Ormož, v trgovini Rožmarinka v Veliki Nedelji ter v trgovini Špejza v Ljutomeru.
Naročila pa se sprejemajo tudi preko socialnih omrežij, kot sta Facebook in Instagram, pod imenom Žejfnica.
Kot pove Antoličeva, se najbolj prodaja 'žejfa' z imenom Rafinkelar.
»Menim, da zaradi njene posebne črne barve in njenih lastnosti. Vse več ljudi se namreč sooča z občutljivo in razdraženo kožo ter iščejo čim bolj naravne pristope k negovanju te.
Izredno me veseli, ko kdo reče, da je njegovo problematično stanje kože po uporabi Rafinkelarja stagniralo, takrat je moj namen dosežen,« pravi.
»Ko nekaj počneš z veseljem, ta čas hitro teče«
Poleg izdelovanja naravnih mil, mlada 23-letna ustvarjalka še študira, in sicer dokončuje magistrski študij sociologije, kot pravi sama pa je po duši pedagog, kar je tudi njena prva izobrazba.
Kot mladinska delavka izvaja tudi različne mladinske delavnice na osnovnih šolah, se udeležuje poletnih letovanj, dela kot varuška, tako, da je njeno življenje sestavljeno iz več različnih področij.
»Pod okriljem Mladinskega centra Ormož smo pred nekaj meseci izvedli tudi delavnico izdelave naravnih mil, tako da mi pedagoške sposobnosti koristijo tudi v 'žejfarskem' svetu.
Mi pa samo učenje in raziskovanje vseh znanj o milih vzame dosti časa. Ampak, ko nekaj počneš z veseljem ta čas hitro teče. Upam, da mi bo prihodnost omogočila, da se bom z izdelavo žejf ukvarjala še dolgo časa.«
Sicer pa velikih ciljev za naprej nimam. Zavedam se, da živimo v malce težkih časih. Zaupam procesu in se trudim, da čim več ljudi izve za Žejfnico in preizkusi trda mila.
