Panji na ljubljanskih strehah: Kje se nahajajo in koliko medu pridelajo mestni čebelarji?

Zgodba urbanega čebelarjenja se je začela na eni od strešnih teras Cankarjevega doma aprila 2011. Vse od takrat tam domujejo čebele.

»Lahko se pohvalimo, da je Cankarjev dom pobudnik mestnega oziroma urbanega čebelarstva v Sloveniji.«

Čebele letajo na pašo običajno v premeru do treh kilometrov, pojasnjujejo v Cankarjevem domu.

»V tem krogu od naših panjev ponujajo obilje in pestrost cvetočih rastlin Tivoli, Rožnik, grajsko pobočje, drevoredi, okrasni nasadi in vrtovi, avtohtone medovite rastline pa smo nasadili tudi na piramidnem vrtu na zelenici ob vhodu Cankarjevega doma iz Parka Sveta Evrope.«

Medena bera čebel je odvisna od števila čebeljih družin in vremenskih razmer ob najbujnejšem cvetenju, običajno pa na panj letno iztočijo od štirideset do sto kilogramov medu. 

Med Cankarjevega doma je več kot odlično prestal analize v Referenčnem agroživilskem laboratoriju v Bremnu, se pohvalijo. 

Mestni med namreč ne vsebuje ostankov težkih kovin, pesticidov in insekticidov, saj v mestih ni škropljenja in gnojenja kot pri intenzivnem kmetijstvu na podeželju.

Odlično kakovost medu Cankarjevega doma dokazuje certifikat SMGO (Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo), ki so ga pridobili leta 2015.

Za čebele v Cankarjevem domu skrbi Franc Petrovčič, ki velja za pionirja urbanega čebelarstva. Poleg čebel na Cankarjevem domu skrbi tudi za čebele v BTC Cityju.

Panje najdemo na številnih ljubljanskih strehah, tako gostoljubje čebeljim panjem že nekaj let ponujajo na primer Center kulture Španski borci v Mostah, pa najbolj urbani in zeleni B&B Hotel Park, na Centru Rog, sicer pa se na ljubljanskih strehah vse pogosteje znajdejo čebelji panji.

»Kljub temu je podoba čebelarstva še vedno vezana pretežno na podeželje, zato nas urbane čebelarje in privržence čaka še veliko dela, da izničimo neutemeljene predsodke, ki so povezani z urbanim čebelarstvom.«

Meja urbanega čebelarjenja v Ljubljani je avtocestni obroč, kjer lahko naštejemo več kot 200 čebeljih panjev. 

Razdalje med njimi so majhne in lahko bi rekli, da vsi skupaj predstavljajo en velik čebelnjak, kar pomeni, da je potrebno za čebele tudi enako in istočasno poskrbeti, tako glede hranjenja kot tudi tretiranja proti boleznim, da se doseže dober učinek. 

To zahteva veliko usklajenost in sodelovanje med čebelarji, za kar si prizadeva Društvo Urbani čebelar, kjer deluje tudi Franc Petrovčič.

Vsi ljubljanski urbani čebelarji so združeni v Društvu Urbani čebelar, sledijo pri svojem delu dobri čebelarski praksi in uporabljajo pri delu s čebelami le ekološke pripravke. Medsebojno se izobražujejo in obveščajo.

»Nemalokrat zahteva delo tudi veliko napora, saj se panji nahajajo na težko dostopnih strehah.«

Kar 4.500 panjev na območju Ljubljanske občine

Tradicija čebelarjenja v Ljubljani in njeni okolici sega že v čas prvih prazgodovinskih naselbin. 

Ime vasi Medno je celo izpeljanka iz besede medovit. 

Konec 19. stoletja je na Kongresnem trgu potekala živahna prodaja medu na debelo, prodaja medu na drobno pa je, do uvedbe tramvajske proge 1901. leta, potekala na ulici ob Ordinariatu Nadškofije Ljubljana, ki še danes nosi ime Medarska ulica.   

Čebelo in panj najdemo na najstarejšem mestnem izvesku Mestne hranilnice na Čopovi ulici. Plečnik in številne meščanske družine so imeli na svojih vrtovih čebelnjake. 

Na območju Mestne občine Ljubljana delujejo kar trije odstotki vseh slovenskih čebelarjev, ki imajo več kot 4.500 panjev. 

Povezani so v pet čebelarskih društev: Barje, Ljubljana Moste-Polje, Tacen, Ljubljana Center in Društvo Urbani čebelar. 

Poleg čebelarjev za čebele skrbi tudi Mestna občina Ljubljana, tako da na javnih površinah sadi trajnice z mnogo medovitimi rastlinami ter s številnimi spodbudami za čebelarje. 

Ljubljanski med

V Ljubljani lahko čebelarji pridelajo kostanjev, cvetlični in gozdni med, te paše so namreč na voljo čebelam. V Ljubljani je tudi zelo veliko lip, vendar čistega lipovega medu, po veljavnih standardih, ni mogoče pridelati.

»Čebelarji v Ljubljani pridelajo izredno kakovosten med, zato smo se odločili, da postavimo določen neformalen standard in predstavimo meščanom in obiskovalcem Ljubljane, Ljubljanski med. 

Naziv lahko uporabljajo čebelarji, ki so vključeni v Čebeljo pot, pridelajo enega od omenjenih medov in so vključeni v sistem SMGO - Slovenski med z geografsko označbo. 

Ljubljanski med ima lastno celostno podobo in je ljubljansko protokolarno darilo,« so zapisali na Mestni občini Ljubljana.

Mestni učni čebelnjak

Ljubljana se ponaša tudi s svojim čebelnjakom, ki stoji v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, za čebele v njem pa skrbi prof. dr. Janko Božič s študenti biotehniške fakultete. 

Čebelnjak je v celoti izdelan iz macesnovega lesa. Ima zeleno streho in je opremljen s fotovoltaično enoto, ki zagotavlja elektriko v čebelnjaku, ki omogoča različne meritve in spremljanje procesov v panjih.

Območje panjev in prostora za čebelarja, loči od gledalcev steklena stena, ki omogoča obiskovalcem varno opazovanje čebelarja pri delu in spremljanje izletanja čebel.

Med pridelujejo tudi na strehi Centra Rog, posebnost medu z Rogove strehe pa je, da gre za prvi ljubljanski med z ekološkim certifikatom. Iztočili so ga okoli 20 kilogramov.

Ne ustrašite se roja!

V sodelovanju s sedmimi ljubljanskim čebelarji je vzpostavljena mreža pobiralcev rojev, ki bo prisotna na terenu od maja do septembra, ko se roji tudi pojavljajo.

Pustite ga pri miru in pokličite 112. Čebelarji ga bodo odstranili in novi družini priskrbeli novo domovanje!