Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je po obdobju korone postal zelo priljubljen in oblegan. Če ste se včasih lahko tam kar malo izgubili, boste zdaj stalno srečevali sprehajalce, kolesarje ali tekače vseh starosti.
Večja obremenjenost parka pa seveda pomeni več smeti, hitrejša obraba tako imenovanega urbanega pohištva, kot so klopi, mize, kopi in podobno. Ti so včasih tudi tarča vandalov.
Starejši občan se je tako pritožil, da je ljubljanski krajinski park zanemarjen.
»Tiste klopi, ki so, absolutno jih je premalo, so preraščene z grmovjem, propadajo, košev je premalo, točk, kjer se lahko človek, predvsem starejši, ustavi in kaj pogleda, si spočije, ni.«
Klopi je res premalo: če se čez vikend odpravite v Tivoli, boste težko našli prosto klop, tudi koši se ne ponujajo na vsakem koraku.
Z oddelka za gospodarske dejavnosti in promet na ljubljanski občini pojasnjujejo, da si mesto prizadeva za usklajeno delovanje z deležniki in v krajinskem parku je ta proces posebej izpostavljen.
»Oprema mestnih gozdov se vzdržuje vsako leto, menjajo se dotrajane klopi, mize, koši in ostalo. Zadnja leta se za vse lesene elemente razen košev uporablja hrastov les, ki je mnogo odpornejši in ima brez zaščite s fungicidi dvakrat daljšo življenjsko dobo,« odgovarjajo.
»Se pa seveda dogaja, da vzdrževalci kaj izpustijo, pozabijo oziroma malomarno opravijo,« opravičijo pomanjkljivosti.
S Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib sicer upravlja Javno podjetje Vodovod kanalizacija Snaga.
Za zanemarjene klopi pa so poskrbeli tudi v Društvu zelenih nadzornikov Ljubljane.
Na pobudo članov društva so bili obnovljeni leseni deli klopi v Parku Tivoli in na Grubarjevem nabrežju in sedaj lahko obiskovalci parka zopet uživajo ob posedanju na klopeh, so zapisali Zeleni nadzorniki, ki rezultate svojega dela objavljajo tudi na svoji spletni strani.
Zadnji podatki o številu klopi v Ljubljani, ki jih je mogoče najti, je ta, da je na javnih zelenih površinah postavljenih 3276 klopi. Največ jih je v Parku Tivoli, in sicer 294.
Ob Poti spominov in tovarištva pa jih je le malo manj, 264.
Videz klopi in pravila umeščanja so sicer zapisana v Katalogu cestne opreme in uličnega pohištva za urejanje javnega prostora Mestne občine Ljubljana.
Pričakovana življenjska doba klopi je pet let za zelene in bele klopi, za macesnove klopi v naravnih barvah pa deset let. Javno podjetje Voka Snaga pa je, kot omenjeno, tisto, pa skrbi, da klopi ohranjajo lepoto na javnih površinah.
Krajinski park se razprostira na severozahodnem delu Ljubljane. Obsega mestni park Tivoli ter gozdni prostor Rožnika, Šišenskega hriba in Koseškega boršta s skupno površino okrog 459 hektarjev.
Na vzhodnem delu je osrednji mestni park – Tivoli. Predstavlja prehodno območje med ravninskim urbanim delom mesta in gričevnatim gozdnim prostorom.
Osrednji in največji del krajinskega parka obsega gričevnati gozdni prostor z vrhovi Rožnika, Šišenskega hriba, Debelega hriba, Velikega Rakovnika, Drenikovega vrha in Tivolskega vrha.
V nekoliko odmaknjenih delih ležijo naravovarstveno najbolj vredna območja, med njimi Naravni rezervat Mali Rožnik in Naravni rezervat Mostec. Tu najdemo barjanske in močvirne rastline, jelševja, vodne površine, porasle s šašjem, šotišča, v spodnjem delu Malega Rožnika tudi šotno barje.
Na zahodni strani krajinskega parka gričevje prehaja v uravnan svet Koseškega boršta, kjer se nižinski gozd prepleta z obdelovalnimi kmetijskimi površinami in ekstenzivnimi travniki. Na zahodnem robu se park zaključi pri Poti spominov in tovarištva, ki simbolno združuje predanost zdravemu načinu življenja in ohranjanju zgodovinskega spomina.
Vsekakor pa gre za preplet ohranjenih ekosistemov, v katerem živi več kot tri tisoč različnih vrst živih organizmov, med njimi tudi številne redke in ogrožene. Veliko biotsko pestrost dopolnjuje bogata kulturna dediščina.
