Kjer gnezdijo, so labodi vedno zanimiva in privlačna atrakcija. Posneli smo labodji par, ki v Tivolskem ribniku gnezdi že nekaj let zapored, občina pa ju je pred radovedneži zavarovala.
Tivolski ribnik je že več let dom za labodji par. Tudi letos sta zgradila gnezdo na podest blizu iztoka iz ribnika, ki pa ga je ljubljanska občina nekako ogradila.
Z zgornje strani, kjer je sicer iztek ribnika in labodje gnezdo, so namreč namestili ograjo, da se ljudje in psi ne bi preveč približali labodoma in ju vznemirjali.
Labodje gnezdo v ribniku v Tivolskem parku je svojevrstna atrakcija, predvsem za otroke. Nekoč priljubljeni lokal Čolnarna poleg Tivolskega ribnika sicer sameva – kar je dobro za labodji par, saj Tivolski ribnik zdaj obišče manj sprehajalcev – kljub temu pa je sprehajalcev precej in vsi seveda opazujemo labodji par.
Laboda očitno pričakujeta naraščaj, saj pridno popravljata gnezdo. Na posnetku je labodje gnezdo celo obiskala siva čaplja!
Ptice, tako kot druge živali in človek, za gnezdenje in vzgojo mladičev potrebujejo predvsem mir.
»Obiskovalce parka in mimoidoče zato prosimo, da ptic ne vznemirjajo, se jim ne približujejo in jih ne hranijo.
S psi se pticam ne približujmo.
Da bi omejili dostop do gnezdišča in možnost, da se labodjemu paru obiskovalci preveč približamo, smo na najbolj kritičnem delu namestili začasno ograjo,« pravijo na občini.
Gnezdenje pticam v urbanem okolju namreč prinaša posebne izzive.
Številne motnje otežujejo že gnezdenje, po izlegli mladičev je izzivov še več.
Na Tivolskem ribniku si je labodji par pričel ustvarjati gnezdo tik pod ograjo na jugovzhodni strani ribnika. Tam se lahko gnezdu preveč približamo in s tem vznemirjamo ptici. Če je motenj v času gnezdenja preveč, lahko samica gnezdo zapusti oziroma celo preneha valiti. Zaroda v takem primeru ni.
Zato je občina poleg ograj namestila še ljubke opozorilne table, s katerimi opozarjajo na labodji par in njuno gnezdo ter na to, da se divjih ptic ne hrani.
»Obiskovalce prosimo, naj ptic ne hranijo, saj s tem pogosto naredijo več škode kot koristi.«
Labodi imajo na Tivolskem ribniku namreč dovolj hrane. To dokazuje tudi dejstvo, da se par že dlje časa zadržuje na ribniku. Odletel je le v času, ko je bil ribnik popolnoma zamrznjen, a se je po otoplitvi vrnil.
Človek s hranjenjem prostoživečih ptic povečuje tekmovalnost med pticami različnih vrst, s tem pa povečuje tudi možnost poškodb ali prenosov okužb, pri čemer so mladiči še posebej ranljivi.
Opazili pa smo, da se nekateri tega ne držijo in svojim dajejo kruh, da ga mečejo v ribnik za hrano racam in labodom.
»Kruh in drugi ostanki človeške hrane, še posebej če so kuhani, slani ali drugače začinjeni, za živali niso primerni. Živali sicer nasitijo, vendar ne pokrijejo vseh njihovih potreb po hranilih. Tako pri polnem želodcu v resnici živali ostajajo podhranjene.«
Labodji par opazujejo že dalj časa
Nekaj informacij pa smo našli tudi o labodjem paru, ki gnezdi na Tivolskem ribniku.
Labodji par na Tivolskem ribniki so pričeli bolj pogosto na bajerju začeli opazovati v jeseni 2021.
Pred tem so se labodi na ribniku pojavljali občasno in za krajša časovna obdobja.
Labodji par so decembra 2021 na ribniku tudi obročkali (redeč barvni obroček BVX in BVZ).
S kovinskim obročkom pa sta bila obročkana že v preteklosti, prvi leta 2015 na Zbiljskem jezeru, drugi leta 2017 na Koseškem bajerju.
