Ob nedavnem svetovnem dnevu zdravja so zdravnice in zdravnike povedali, česa v vsakdanjem življenju nikoli ne bi storili – in zakaj.
Njihovi odgovori so poučni in vredni upoštevanja.
»Medicina rešuje življenje, a življenje po poškodbi glave nikoli ni več enako. To vem, ker bolnike spremljam na njihovi dolgi poti okrevanja. Zato se nikoli ne bi usedel na kolo, skiro ali skuter brez čelade,« je opozoril Klemen Grabljevec, predstojnik Oddelka za rehabilitacijo bolnikov po možganski poškodbi na URI Soča.
V Ljubljani je bilo v zadnjih letih zabeleženih veliko nesreč z električnimi skiroji – pogosto z zelo hudimi posledicami. V Ljubljani jih je bilo leta 2023 skoraj 700!
Na urgenci
Narava poškodb, ki jih utrpijo vozniki e-skirojev, je pogosto primerljiva s poškodbami mopedistov in motoristov.
»Poleg lažjih poškodb obravnavamo tudi resnejše, kot so zlomi stegnenice ali reber. Poškodbe ob nesreči z električnim skirojem lahko pustijo dolgotrajne posledice,« je lani, ko je potekala novinarska konferenca o resnosti poškodb v nesrečah s tem priljubljenim prevoznim sredstvom, izpostavil Uroš Tominc, vodja urgentnega kirurškega bloka Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Letno na URI Soča obravnavajo več pacientov s hudimi možganskimi poškodbami, ki so posledica nesreč z električnimi skiroji. Rehabilitacija po taki poškodbi je dolgotrajna in naporna.
»Gre za resne poškodbe. Hude možganske krvavitve puščajo trajne posledice,« opozarja Grabljevec. Dodaja, da pri hujših poškodbah od premestitve iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana do odpusta v domače okolje v povprečju mine od tri do šest mesecev intenzivne rehabilitacije.
Te besede dobijo še več teže ob ogledu posnetka, ki je nedavno krožil po TikToku.
V njem voznik električnega skiroja snema svojo vožnjo po Zaloški cesti v Ljubljani – od Fužin proti centru mesta. Na videu prehiteva avtomobile in tovornjake, vozi celo po pločniku med pešci, njegova hitrost pa na trenutke presega 50 kilometrov na uro.
Na križišču pri gostilni Dubočica brez oklevanja zapelje čez rdečo luč, njegova najvišja dosežena hitrost na videu je 65 kilometrov na uro.
Posnetek se konča ravno v trenutku, ko pred njim na desno zavija osebno vozilo – temna mazda. Kaj se je zgodilo naprej, ni jasno, a napetost doseže vrhunec prav v zadnjih sekundah posnetka. Več v tem prispevku.
Takšne podvige mnogi označujejo kot neodgovorno norčevanje iz zdravja in življenja. Zdravniki opozarjajo: čelada ni modni dodatek, temveč temeljna zaščita. Zato njihovih opozoril ne jemljimo z levo roko.
Komentarji (1)
Avtomobilski vozni pasovi morajo biti samo za avtomobile in omejitev naj bo 50 km/h v mestu. Pločniki pa naj se razdelijo tako, da bi bili v dveh višinskih nivojih kjer bi bili pešci višje, kolesarji in teli s skiroji pa nižje vendar vseeno ločeni od vozišča z avtomobili. Da ne bi prihajalo do nesreč med pešci in kolesarji/skiroji se lahko vmes postavijo tudi stebrički. Ker to kar imamo zdaj, da skiroji in kolesa vozijo med avti, potem pa malo med pešci, je en sam kaos.