V Šiški se je zgradilo precej novih stanovanj in trgovinskih središč, kar pomeni več ljudi, a semaforji so isti že ves čas.
V ljubljanski Šiški se je v zadnjih letih močno povečal pretok pešcev.
Nova stanovanjska naselja, kot sta Spektra in Kvartet, večji obisk nakupovalnega središča Aleja ter prihod trgovin, kot je Lidl, so bistveno spremenili vsakdanjo rabo prostora. Območje, ki je bilo nekoč prehodno, se spreminja v središče življenja, kjer pešci igrajo glavno vlogo, a prometna ureditev ostaja skoraj nespremenjena.
Ena najbolj obremenjenih mestnih vpadnic, Celovška cesta, še vedno deluje po logiki, kjer imajo prednost avtomobili, ne ljudje.
Občan je zato na občino naslovil pobudo, v kateri opozarja na konkretne težave pri prečkanju ceste. Poudarja predvsem ranljivo skupino – starejše –, ki ne morejo pravočasno prečkati ceste.
»Predlagam podaljšanje intervala za pešce, saj starejši komaj prečkajo Celovško,« je zapisal.
Gre za osnovno vprašanje varnosti, ne udobja. Če ljudje ne morejo varno prečkati ceste v času zelene luči, potem prometna ureditev preprosto ne opravlja svoje funkcije.
Diagonalna zebra – rešitev po zgledu Tokia
Pobudnik je šel še korak dlje in predlaga uvedbo diagonalnega prehoda za pešce – takšnega, kot ga poznajo na Shibuya Crossing v Tokiu.
Pri tem imajo pešci v določenem trenutku prednost v vseh smereh, tudi diagonalno, kar omogoča hkratno prečkanje ceste iz vseh smeri.
Takšna ureditev ne bi le povečala varnosti pešcev, temveč bi bistveno izboljšala pretočnost samega prehoda, saj bi se izognili konfliktom med ljudmi, ki prečkajo cesto v različnih smereh. Pobudnik ocenjuje, da uvedba diagonalnega prehoda v Šiški »ne bi bila draga«, a bi lokalni pešci pridobili izredno pomemben in praktičen ukrep.
V tujini je diagonalna zebra standardna rešitev v urbanih središčih z veliko gostoto pešcev. Ne le da omogoča hitrejše prečkanje, temveč tudi izboljšuje varnost in vidljivost pešcev.
V Ljubljani bi bil tak prehod pravzaprav prvi tovrstni poskus na večjem križišču in bi Šiški dal pridih modernosti ter urbanega razmisleka, ki upošteva ljudi, ne samo avtomobile.
Občina: Vse je že optimalno
Na pobudo se je odzval župan Zoran Janković, ki pa večjih sprememb ne napoveduje.
»Ocenjujemo, da je prometna signalizacija na predmetnem križišču ustrezna ter skladna s prometno-tehničnimi predpisi in varnostnimi normativi,« je zapisal.
Dodali so še, da so semaforji nastavljeni optimalno in se prilagajajo gostoti prometa skozi dan, pri čemer naj bi bil cilj zagotoviti varnost vseh udeležencev, zlasti pešcev in ranljivih skupin.
A pri tem ostaja nejasno, kako se to sklada s situacijo na terenu, kjer starejši in družine komaj prečkajo cesto. Odgovor občine ne ponuja konkretnega odgovora na predlog podaljšanja časa za pešce, ukinitve tipke ali uvedbe diagonalnega prehoda.
Razkorak med prakso in načrtovanjem
Celovška cesto razkriva širši problem razvoja mesta: infrastruktura pogosto ne sledi dejanski rabi prostora.
Območja, ki postajajo vse bolj stanovanjska in pešcem prijazna, ostajajo prometno urejena predvsem z vidika avtomobilskega prometa. Občina sicer napoveduje, da bo stanje spremljala, a za zdaj sprememb ne načrtuje.
Medtem pa pešci – zlasti starejši – še naprej čakajo na zeleno luč, ki pogosto traja prekratko. Ko končno dobijo zeleno, morajo cesto prečkati v naglici.
Celovška tako ostaja simbol razkoraka med deklarativno trajnostno mobilnostjo in dejansko prometno politiko. Dokler bodo odgovori ostajali na ravni »vse je optimalno«, se za pešce ne bo spremenilo prav veliko.
