Netopir, operetni biser in znamenita mojstrovina »kralja valčkov« Johanna Straussa ml. je do danes po vsem svetu dosegla že na tisoče uprizoritev.
Ob 200-letnici skladateljevega rojstva bo januarja zaživela na veličastnem odru Gallusove dvorane.
Pod režijo tokratne postavitve priljubljene zgodbe intrig, maskiranja in nenadnih zapletov v razkošnih kostumih se podpisuje Krešimir Dolenčić, predstava pa je nastala v koprodukciji SNG Opera in balet Ljubljana in Cankarjevega doma.
Obe kulturni instituciji že nekaj let uspešno sodelujeta, tega novega sodelovanja pa so še posebej veseli.
Velika operna koprodukcija SNG Opera in balet Ljubljana in Cankarjevega doma bo delo železnega opernega repertoarja predstavila v mešanici fantazije, dekadence in misterioznosti.
Predstava o radoživosti takratnega dunajskega meščanstva in zabavi, ki uide izpod nadzora v vrtincu spletk in humornih preobratov, bo s pomočjo razkošnih kostumov, projekcij in filmske scenografije pričarala operni večer za najširši krog občinstva.
Generalni direktor Cankarjevega doma Jure Novak je uvodoma izrazil navdušenje nad vnovičnim koprodukcijskim sodelovanjem ter poudaril, da bo najimenitnejše odrsko delo ’kralja valčkov’ Johanna Straussa ml. ponovno uprizorjeno prav ob 200. obletnici njegovega rojstva, ki jo obeležujemo prav letos.
Delo je bilo premierno uprizorjeno l. 1874 in velja za sinonim za žanr operete. Gre za opereto v treh dejanjih, vmes sta dva odmora.
Umetniški direktor opere Marko Hribernik je ob tem dodal, da orkester v veličastni Gallusovi dvorani »zadiha« na prav poseben način, zato se sodelovanja s CD vedno veselijo.
»Netopir je delo za dušo in srce, veliko se bo plesalo in pelo, bržčas pa bo delo postalo tudi del železnega repertoarja opere,« je še dodal.
Po besedah Ayrtona Desimpelaera je opereta za dirigenta glasbeno zahtevno delo, saj zahteva izjemno natančnost in doslednost branja partiture.
»Glasba je radoživa in iskriva in vesel sem, da lahko sodelujem z enim najboljših orkestrov v regiji in v eni najbolj akustičnih dvoran daleč naokrog.«
Dodal je še, da mu je opereta Netopir všeč, »ker v njej nihče ne umre. V operah sicer vedno ubijamo ljudi,« je slikovito opisal.
Tudi režiser Krešimir Dolenčić je navdušen nad delom z umetniško ekipo na mogočnem odru Gallusove dvorane.
»Pri režiji sem izhajal iz dejstva, da je življenje zabavno, duhovito in dinamično. Takšno, kot je Straussovo glasbeno gledališče.
Zapojmo, zaplešimo in zaploskajmo z mislimi, da bo leto 2025 čim bolj obrnjeno na glavo, saj je prav obrnjeno življenje vse bolj in bolj dolgočasno.«
Omenil je tudi, da je verjetno današnja oblika operet mjuzikl, ki je ravno tako popularen, kot je nekoč bila opereta.
Pod vizualno podobo se podpisujeta scenograf Andrej Stražišar in kostumograf Alan Hranitelj; njuno delo dopolnjujejo videoprojekcije mlade avtorice Stelle Ivšek.
Ana Hranitelja tokrat na tiskovni konferenci žal ni bilo; ko smo vprašali, kje je, nam je režiser Dolenčić povedal: »Alan šiva.«
Kostumi so pisani, dodelani in vsekakor prava paša za oči. Naj omenimo, da se torek pod koreografijo podpisuje Lucas Zucshlag.
O ustvarjalnem procesu so na novinarski konferenci spregovorili gostujoči tenorist Martin Sušnik, (Gabriel von Eisenstein), baritonist Jože Vidic (Frank) in tenorist Aljaž Farasin (Alfredo), ki so navdušeni nad zgodbo zapletov in intrig, ki so jo soustvarjali z režiserjem Dolenčićem.
Ter seveda Gojmir Lešnjak Gojc, ki v opereti nastopa v humorni vlogi pripovedovalca Froscha.
»Ustvarjanje je bilo vsem čisti užitek, zgraditi smo uspeli žlahtno bogat in navdihujoč spektakel, ki si ga je vredno ogledati.« je povedal Gojc.
Odgovoril nam je na vprašanje, kako se je znašel v opereti - glede na to, da se je pred kratkim upokojil – in ali je to njegova prva operna vloga.