Na območju Bohinja pri gradnji kanalizacije odkrili ostaline iz železne dobe.
V Bohinju v zadnjih letih intenzivno gradijo kanalizacijski sistem. V začetku letošnjega leta so pri gradnji kanalizacije v naselju Studor v okviru arheološkega nadzora odkrili dva žgana grobova, ki kažeta na to, da je bil tudi Studor poseljen že pred vsaj 2500 leti.
Arheološki nadzor pri gradnji
V gradbenem dovoljenju za gradnjo kanalizacije v zgornji bohinjski dolini in na območju vasi Studor je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije v kulturno varstvenih pogojih predpisal arheološki nadzor pri gradnji.
Kot je za STA pojasnila arheologinja Mija Ogrin iz zavoda ArheoAlpe, ki je vodila omenjeni arheološki nadzor, dolgo pri gradnji niso odkrili arheoloških ostalin.
Nato pa se je en dan pri izkopavanju v peščeni glini pojavila črna lisa in ob natančnejšem pregledu se je izkazalo, da gre za žgani grob.
Najdba iz starejše železne dobe
V grobu so poleg žganine z ožganimi kostmi našli posodo in bronasto zaponko iz starejše železne dobe iz šestega stoletja pred našim štetjem.
Blizu so našli še en grob, kar nakazuje, da je bilo na tem območju pred 2500 leti grobišče.
»V tistem času so ljudi pokopavali na poseben način. Trupla so zažgali in pepel stresli v grobno jamo in zraven dodali pridatke, v tem primeru bronasto zaponko. Na vrh so položili še lonček. Običajno so grob zaprli s ploščato skalo,« je povedala arheologinja.
Analiza najdenih ostankov
Oba najdena groba so preiskali, pri čemer v drugem niso našli pridatkov.
Zaponko in posodo iz prvega groba so dali v konservacijo, drugo vsebino groba pa v nadaljnjo analizo, da bi odkrili še morebitne ostanke rastlin, lesa in oglja.
Studor je bil poseljen že pred 2500 leti
Odkritje dveh grobov, ki najverjetneje predstavljata rob grobišča, kaže na to, da je bil Studor obljuden že v starejši železni dobi.
Legenda pravi, da je Studor v preteklosti zasul plaz in pri grobu se je res izkazalo, da je bil poleg njega grušč. Sestavo zemlje si je na terenu ogledal geolog, ki je ugotovil, da bi se podor na tem območju lahko zgodil v 15. stoletju in bi lahko uničil več železnodobnih grobov.
Bohinjska arheološka najdišča
Na bohinjskem območju so v preteklosti že odkrili tri pomembna arheološka najdišča iz železne dobe, in sicer Ajdovski gradec, Dunaj pri Jereki in območje pri cerkvi svetega Janeza Krstnika v Ribčevem Lazu.
Še starejša najdišča, in sicer s prehoda iz bakrene v bronasto dobo, so v visokogorju, kjer so odkrili 5000 let stare postojanke.
Potencial za nadaljnje raziskave
»V dolini tako starih znanih postojank nimamo, a najdba v Studoru kaže, da je dolina arheološko slabo raziskana.
Verjetno je po spodnji in zgornji bohinjski dolini še veliko arheoloških ostalin, ki niso odkrita,« je ocenila Ogrin. Kot je dodala, bo to izziv za naprej. Prioriteta pa so običajno arheološke raziskave, ki se izvajajo ob nadzoru gradbišč.
Vpliv odkritja na gradbena dela
Pri arheološkem nadzoru arheologi raziščejo zgolj omejeno območje, tako da sprostijo teren za nadaljevanje gradnje.
Tako tudi omenjena arheološka najdba v Studoru ni povzročila zamude pri gradnji komunalne infrastrukture, je zagotovila Ogrin.
Hitra izvedba raziskav
Kot je pojasnila, gradbinci na območju odkritij niso mogli kopati približno dan in pol, lahko pa so kopali naprej na drugem delu.
»Napeli smo vse moči in območje hitro raziskali, čeprav je bil mraz in je bilo delo zahtevno. V takšnih primerih se arheologi potrudimo in naredimo vse, kar je v naši moči, da ne oviramo projektov in da so raziskave kljub temu kakovostne,« je dejala.
Pomen arheoloških najdb
Izpostavila pa je tudi velik pomen tovrstnih nadzorov pri gradnji, saj lahko odkrijejo pomembne najdbe.
»Te nas bogatijo, hkrati pa so lahko, če znamo to ustrezno izkoristiti, tudi doprinos k turistični ponudbi krajev,« je ocenila sogovornica.
